Costa-Gavras (to je njegovo poklicno ime, rojen je bil kot Konstantinos Gavras), ki jih danes šteje častitljivih enaindevetdeset, se je nekaj tednov po vzponu Hitlerja rodil sredi razgibanih gora grške Arkadije, v katerih se je med vojno razvil gverilski odpor proti italijanski fašistični invaziji in nacistični okupaciji države. V odporu je sodeloval tudi njegov oče, preden so ga z izbruhom grške državljanske vojne za več let zaprli. »Mati mi je po tem vedno govorila, naj se izogibam politiki. A v politiko ne moremo biti nevpleteni. Tudi s tem, ko ne zavzameš stališča, navsezadnje izraziš svoje stališče,« se svoje mladosti, ki so jo oblikovale Metaksasova diktatura, lakota, revščina, okupacija, državljanska vojna, imperialistična intervencija in protikomunistična represija, spominja Costa-Gavras. Zato že od svojega 19. leta živi v Franciji, a filmsko domišljijo in razumevanje politike vse do danes črpa iz formativnih let svojega otroštva. Kot so letos zapisali na canskem festivalu, kjer so premierno predstavili dokumentarno serijo o njegovem opusu, je v tem pogledu kot naslednik Herodota, grškega očeta zgodovine, ki izgnan iz domovine človeštvu pripoveduje o vojnah, odporih, zatiranjih, upanju in upiranju herojev. »Tudi Gavras zdaj preiskuje svet, da bi nam v obliki filmske umetnosti, ki je nadomestila antično ustno izročilo, osvetlil njegovo zgodovino.«