Kot je na novinarski konferenci v ljubljanskem Kinodvoru poudaril direktor festivala Igor Mirković, programski koncept festivala še naprej ostala enak, čeprav se njegova lokacija premika v gozd, na 1000 metrov nadmorske višine planine Petehovac nad Delnicami. »To doživljamo kot isti festival, ki ga ustvarjata ista ekipa in vizija prikazovanja manj poznanih kinematografij in neodvisnih produkcij, ki po ustaljenih distribucijskih kanalih ne bi dosegli širšega občinstva.« Njihova misija hkrati še naprej ostaja decentralizacija (filmske) kulture ter lepota in atraktivnost same lokacije, na kateri bodo letos zgradili pravo filmsko mesto v divjini – v globinah gozda, v katerem bo infrastruktura za projekcije postavljena v dva šotora. Kot so festival konceptualno zasnovali že lani, njihovo vodilo tudi tokrat ostaja približevanje naravi in okolju; ob filmskem programu bodo obiskovalcem ponujali tudi vodene pohode, sledenje sledem divjih živali, izobraževanja o regijskih ptičjih plenilcih in druge dejavnosti, s katerimi ciljajo na ekološko ozaveščen in vsem generacijam prijazen festival.

Politično provokativen izbor

Programska selektorica Milena Zajović je medtem opozorila, da lahko v letošnjem glavnem tekmovalnem programu, v katerem se bo za nagrado propeler potegovalo dvanajst celovečernih naslovov, pričakujemo predvsem politično provokativne filme. Med njimi gre izpostaviti Zeleno mejo režiserke Agnieszke Holland, ki neizprosno zareže v realnost begunskih življenj, ujetih v močvirnate gozdove poljsko-beloruske meje. »Gre za edini letošnji evropski film, proti kateremu so štirje ministri takratne poljske konservativne vlade sprožili kampanjo,« je nadaljevala Zajovićeva, ki ne dvomi, da bo film, ki je na lanskem beneškem filmskem festivalu domov odnesel posebno nagrado žirije, tudi v Gorskem kotarju odprl pomembne debate. V tekmovalnem programu, ki ga že tradicionalno sestavlja mešanica večjih festivalskih uspešnic in manjših filmskih biserov, bomo lahko ujeli tudi Kalak režiserke Isabelle Eklöf, zgodbo o travmi spolne zlorabe, postavljeno v kulturo urbaniziranih grenlandskih Inuitov, med filmi, ki bodo razdelili mnenja in razburkali večerne diskusije, pa bo zagotovo tudi Limonov: Balada Kirila Serebrenikova o ruskem pisatelju in disidentu Eduardu Limonovu, ki je postal radikalni nacionalist, s čimer film dregne v provokativno dejstvo, da se lahko tudi za fasado uporniškega, kontrakulturnega umetnika zlahka skriva destruktivna, škodljiva osebnost. Gre za režiserjev tretji film na »motovunskem« platnu, a njegov prvi film po tem, ko je iz dvoletnega hišnega pripora pobegnil na Zahod in postal politični emigrant.

V fokusu Brazilija

Nadaljuje se tudi festivalsko poslanstvo predstavljanja evropskemu občinstvu manj znanih kinematografij, kjer se letos v fokus postavlja Brazilija. Ta filmsko bogata država se že od vznika filmske umetnosti izraža skozi najrazličnejše žanre glasbenih komedij, kriminalk, avtorskega filma in politično obarvanega novega vala 60. in 70. let prejšnjega stoletja. A tudi njihova sodobna produkcija na mednarodnih festivalih kontinuirano dosega uspehe, v Gorskem kotarju bo letos tako mogoče videti Betânio režiserja Marcela Botte o matriarhinji, ki se trudi ohraniti svojo identiteto, ko zapusti agrarni način življenja brez elektrike in se preseli v mesto, politično alegorijo Bacurau Kleberja Mendonçe Filha, Drugo mamo Anne Muylaert, kjer prihod hčere poruši ustaljena razmerja v domačem gospodinjstvu, Nevidno življenje Evridike Karim Aïnouz o sestrskem boju proti represiji patriarhata, umanjkala pa ne bo niti čarobna animacija Deček in svet Alêja Abreuja.

Bogat filmski in spremljevalni glasbeni program letos razširjajo z izbranim knjižnim programom, umanjkali ne bodo tudi številni festivalski gostje, med katerimi izstopa predvsem prejemnik častne nagrade maverick, britanski režiser Julien Temple, ki se podpisuje pod ene največjih glasbenih dokumentarcev našega časa in čigar filmografija zajema sodelovanje z bendi, kakršni so Rolling Stones, Neil Young, The Clash in Depeche Mode. Kot pravijo organizatorji festivala, njegovo ustvarjanje uteleša vse najpomembnejše vrednote Cinehilla – »brisanje postavljenih meja, kršenje pravil, nebrzdano ustvarjalnost in revolucionarno moč umetnosti«.