Ameriški kipar Alexander Calder (1898–1976) je že v zgodnji mladosti začel oblikovati predmete iz lesa in žice, izšolal se je za strojnega inženirja, vendar je poklic opustil, se vpisal na Art Students League v New Yorku in se posvetil umetniškemu ustvarjanju. Začel je kot risar in ilustrator, toda odločilen je bil njegov odhod v Pariz leta 1926, kjer je spoznal Marcela Duchampa, Pieta Mondriana in Jeana Arpa ter vrsto drugih avantgardnih umetnikov različnih profilov in interesov. Po letu 1930 je s kovinsko žico »risal« abstraktne objekte, ki jih je prvič razstavil dve leti pozneje, med njimi so bili nekateri tudi premični in zanje je Duchamp predlagal oznako mobili. Istega leta se je pridružil skupini Abstraction-Création, ki so jo ustanovili Auguste Herbin, Jean Hélion in Georges Vantongerloo z namenom, da se zoperstavi močnemu vplivu surrealistov, zbranih okrog Andréja Bretona. Calderjev nesporno najbolj izstopajoči prispevek k modernističnemu kiparstvu pa je uvedba gibanja v kipe, s čimer je umetnosti volumna dodal dimenzijo časa in s tem obveljal za pionirja kinetizma.