Mirko in Renata Rebolj sta življenje posvetila glasbenemu šolstvu v odročnejših slovenskih krajih, jim s svojim delom postavila temelje, v njih začrtala odločilne poteze ali jih revitalizirala. Mirko Rebolj je bil prvi ravnatelj novoustanovljene glasbene šole Hrastnik od leta 1953 do leta 1956. V njej je ustvaril osnovne pogoje za poučevanje klavirja, violine in pihal. Leta 1958 je postal ravnatelj novoustanovljene šole na Rakeku in jo vodil polnih 28 let, leta 1986 pa je prevzel vodenje glasbene šole Ribnica. Poleg tega je postal nepogrešljiv kulturni delavec v cerkniški, bloški in loški dolini. Zakonca Rebolj sta celo življenje nesebično razdajala znanje mladim rodovom, jih bogatila s svojim strokovnim delom in tako pustila neizbrisan pečat na razvojni poti treh glasbenih šol.
Karel Leskovec je zaposlen v glasbeni šoli Domžale, kjer vzgaja klarinetiste za tri pihalne orkestre: Domžale, Mengeš in Moravče ter za simfonični orkester Domžale-Kamnik. Več let je vodil tudi pihalni orkester glasbene šole Domžale. Aktivno je sodeloval v študijski skupini, ki je pripravila nov učni načrt za klarinet za glasbene šole, tri leta je bil vodja študijske skupine za klarinet. Na območju Domžal je vodil in še vodi različne vokalne skupine. Vidne uspehe je dosegel z dekliškim zborom Domžale in Domžalskim komornim zborom.Dragica Markovič je bila do leta 1990 uspešna in predana klavirska pedagoginja. Od leta 1990 je kot ravnateljica glasbene šole Ljutomer z jasno vizijo in doslednostjo dosegla rezultate, ki bistveno presegajo okvir dela ravnatelja šole. Z omejenimi finančnimi viri je uspela prenoviti zgradbo šole in njen inštrumentarij. S potrpežljivostjo je ustvarjala izjemno pozitivno in prijateljsko vzdušje v kolektivu in vzpodbujala strokovno rast učiteljev. Ob njeni podpori in pravilnem usmerjanju je šola dosegala odlične rezultate na regijskih in državnih tekmovanjih mladih glasbenikov. Vzpodbujala in omogočila je tudi delovanje glasbenih skupin, ki niso v predmetniku glasbenih šol. Lep primer za to sta mladinski pevski zbor in big band, ki sta ob njeni podpori dosegla lepe uspehe.
Valter Petrič se je leta 1973 zaposlil na Srednji glasbeni in baletni šoli Maribor kot redni pedagog klarineta in na pedagoške področju dosegel velike uspehe. Z učenci in dijaki je sodeloval na številnih tekmovanjih (regijskih, državnih in zveznih), kjer so njegovi učenci prejeli preko 30 nagrad. Danes njegovi dijaki zasedajo vidna mesta v slovenskih orkestrih ali so izvrstni glasbeni pedagogi v glasbenih šolah. Sodeloval je tudi v skupini, ki je pripravila nov učni načrt za osnovno glasbeno in srednje glasbeno izobraževanje za klarinet. Za tekmovanje mladih glasbenikov Slovenije je izbiral tekmovalne programe, kot član je sodeloval v tekmovalnih žirijah in bil član maturitetne ocenjevalne komisije za klarinet, piše v utemeljitvi nagrade.Strokovno združenje slovenskih glasbenih šol s sedežem v Ljubljani, ustanovljeno leta 1991, nadaljuje delo Zveze društev glasbenih pedagogov Slovenije. Nagrade in priznanja je ponovno uvedlo lani po 14 letih prekinitve, je za STA povedal Valentin Bogataj, ravnatelj glasbene šole Škofja Loka in predsednik komisije pri ZSGŠ, ki nagrade podeljuje. Poimenovane so po slovenskem skladatelju, zborovodji, glasbenem pedagogu in pevcu Franu Gerbiču iz Cerknice.
Lani so nagrade in priznanja prejeli Ida Virt (GŠ Trbovlje), Miran Hasl (GŠ Koper), Magda Dimnik Kryzanowski (GŠ Franca Šturma Ljubljana) ter Franci Okorn (svetovalec vlade za glasbeno šolstvo pri ministrstvu za šolstvo, znanost in šport).