Kot je v uvodu dogodka dejal Miran Lesjak, odgovorni urednik časnika Dnevnik, je plejada zlatih gazel v vseh minulih 23 letih rasla tedaj, ko so dobile priznanje, in raste še danes, »kar potrjuje, da delamo dobro, in na to smo ponosni«. »Izbor Gazela je festival dobrega podjetništva, ki poteka poldrugi mesec, del tega pa je tudi nocojšnja prireditev, na kateri predstavljamo podjetja in podjetnike, o katerih smo prepričani, da v tem prostoru delujejo kot gazele in so zgled podjetništva.« Direktorica Koroške gospodarske zbornice Katja Pokeržnik je v svojem nagovoru nadaljevala, da »so gazele podjetja, ki nas navdihujejo in peljejo razvojno naprej ter nam kažejo svetlo luč na koncu predora, da je naše gospodarstvo zelo dobro«. Opomnila je, da je regija zelo izvozno usmerjena, a se spoprijema tudi z nekaj ovirami; predvsem si prizadevajo za tretjo razvojno os. Po besedah župana Mestne občine Slovenj Gradec Tilna Kluglerja se v občini zavedajo pomena podjetništva in mu dajejo vso podporo. Kot je dodal, bo po zaslugi tretje razvojne osi, ko bo ta končana v celoti, ne samo avtocesta, temveč tudi ponovna vzpostavitev železniške povezave, tudi Koroška postala zelo konkurenčna na področju podjetništva.
Ponosni na dobra podjetja in podjetnike
Podjetje Hermine Wech – Koroška perutnina se ukvarja s prodajo in distribucijo perutninskega mesa na slovenskem in hrvaškem trgu, podjetje Hidrokop z gradbenimi deli, sanacijo vodotokov in gradnjo nasipov, Lumar IG pa razvija prodajo in inženiring montažnih hiš, pri čemer kupca vodi od nakupa parcele do vselitve. Kot je v pogovoru z voditeljema Anjo Hlača Ferjančič in Antišo Korljanom dejal direktor Hermine Wech – Koroške perutnine Igor Oder, je podjetje pred dvema letoma proslavilo dvajseto obletnico, njegovi začetki pa segajo še v leto 1991. Zahvalil se je za nominacijo, »da ste v nas prepoznali podjetje, ki si to zasluži, brez dobrega tima pa danes ne gre«. »Naš tim 23 zaposlenih diha za podjetje in dve tretjini zaposlenih sodelavcev je že jubilantov pri nas,« je dejal. Janez Vohar, direktor podjetja Hidrokop, je nadaljeval, da so si kot družinsko podjetje nominacijo, zaradi katere so počaščeni, zaslužili s trdim delom in korektnim odnosom do svojih zaposlenih. Po besedah Marka Lukića, direktorja Lumarja IG, pa je to, da se pohvališ, danes skoraj tabujska tema, »a če podjetje trdo dela in pošteno plačuje račune, moramo biti na taka podjetja ponosni, saj so najboljši zaposlovalci in plačniki v državno blagajno«.
Projekt Gazela je zelo pomemben za promocijo podjetništva v celotni družbi, vendar pa je imelo podjetništvo pri nas dolgo slab sloves. Kako na to gledajo prekaljeni, uspešni in izkušeni podjetniki? Marko Lukić pravi, da je bilo v devetdesetih letih veliko podjetij olastninjenih brez denarja, in prav to določeno okolje je bilo gotovo eden od razlogov. Tudi odnos države do podjetništva na splošno ni bil nikoli zares spodbuden. V ZDA pa tudi v Avstriji so podjetniki izenačeni s športniki, po njih se ljudje zgledujejo, ker želijo uspeti. Takšno razmišljanje spodbujajo prav prireditve, kot je Gazela. Zelo spodbudno po njegovem je to, da se mladi čedalje več odločajo za podjetništvo. Kritičen pa je do medijev, v katerih se sučejo samo slabe zgodbe podjetništva. V sosednji Avstriji, s katero je podjetje že trideset let poslovno močno povezano, ni nobenega članka o stečajih, prodaji podjetij in podobno, so samo dobre zgodbe. »Mislim tudi, da smo zadnja leta razvrednotili poklic podjetnika, da ne govorim o inženirskih poklicih v primerjavi z drugimi,« je še navedel.
V težkih časih se ukvarjajo s poslom
Za gospodarstvo prihaja zahtevno obdobje, Lumar IG na nemškem in švicarskem trgu že zaznava upad povpraševanja. A v preteklosti je podjetje najbolj raslo prav v slabih časih. »Ko sem plezal, so najtežje stene po navadi samevale, ker jih je bilo najtežje preplezati. Ko si jo preplezal, pa je bila tudi nagrada najvišja,« je ponazoril Marko Lukić in nadaljeval, da je kriza dejansko največja priložnost. Ko pridejo težki časi, se stabilna in finančno dovolj močna ter ne preveč zadolžena podjetja ukvarjajo s poslom, druga pa se morajo ukvarjati predvsem s seboj. »V tistem času se običajno sprosti kakšen prostor. Gazele smo še posebno agilne, zato stopimo tja in tega prostora zlepa ne damo. To je kultura našega podjetja. Po eni strani je strah naš sovražnik, po drugi pa je majhna količina strahu najboljši prijatelj. Se pravi, takrat, ko vse teče samo od sebe, nismo preveč pogumni, ko pridejo težki časi, ko nihče ni pogumen, pa smo pogumni mi.« Tudi za Hidrokop so v poslovnem smislu slabe novice zaradi večjega obsega dela dobre. Pred dobrim letom so Slovenijo prizadele poplave in podjetje je imelo na intervencijah kompletno gradbeno mehanizacijo. Kot je povedal direktor Janez Vohar, so intervencije, ki so jih opravljali v Prekmurju, končane, zdaj gredo že k novim projektom.
Za podjetje Hermine Wech – Koroška perutnina vremenske spremembe nimajo velike vloge, so pa prehranski trendi verjetno pomemben dejavnik. Prehrambna industrija je pod vplivom nihanj, ki so posledica bolj ali manj trajnih modnih smernic. Po besedah direktorja Igorja Odra se populacija obrača od belega piščančjega mesa k temnemu in tudi v Sloveniji zaznavajo to usmeritev. Sicer pa se poraba piščančjega in puranjega mesa zadnja leta povečuje. Pred petimi, šestimi leti je obsegala 85 kilogramov na prebivalca, danes je že krepko več kot sto. Na vprašanje, kako vpliva na industrijo, da se vsake toliko časa znajde pod drobnogledom javnosti zaradi opozoril aktivistov, ki si prizadevajo za dobrobit živali, sem in tja pa se v mesu najdejo tudi nedovoljeni dodatki, Oder odgovarja, da se veliko preveč mesa nepreverjene kakovosti ta hip uvozi iz Ukrajine. Od slovenskih dobaviteljev zahtevajo krmne mešanice brez antibiotikov in stalni veterinarski nadzor, za tujino pa ni mogoče zagotovo reči, da se drži predpisov. »Iz Poljske še vedno uvozimo četrtino perutninskega mesa, zato me je zmotil podatek, da smo Slovenci pri perutninskem mesu samooskrbni. Smo pri konjskem in govejem, pri perutninskem in svinjskem pa ne.«
Nepremičnine niso kratkoročne naložbe
Lastna nepremičnina je ena najbolj priljubljenih naložb pri nas. Marko Lukić je povedal, da to še vedno velja. »Za Slovence je posedovanje nepremičnine oziroma zlasti hiše zelo visoko na lestvici uresničevanja življenjskih ciljev in je poleg družine najpomembnejše. Čedalje več časa preživimo v zaprtih prostorih, manj smo v naravi, zato je pomembna zdrava bivalna klima. Hkrati morajo biti hiše stroškovno učinkovite.« Ko so se cene elektrike zvišale, so opažali, da so vsi želeli imeti sončno elektrarno, je še navedel Lukić, in bili veseli varčnih hiš. Kakor hitro so cene nekoliko upadle, je ta navdušenost popustila. Nepremičnine niso kratkoročne naložbe, za nazaj je težko popravljati stvari, zato je izobraževanje kupcev, ki te hiše želijo, zelo pomembno, je dodal. Gradbeništvo je pred petnajstimi leti v Sloveniji doživelo zlom in takrat so se poslovili velikani, kot so SCT, Primorje in Vegrad. Ali je danes, ko so njihove položaje zasedli drugi gradbinci, dejavnost stabilnejša? Janez Vohar, direktor Hidrokopa, temu pritrjuje. Velika podjetja so tudi njim ostala dolžna in so težko preživeli, je dejal. »Danes je drugače, plačilni red je ustaljen in je lepo delati ob zavedanju, da boš za delo dobil plačilo ter tako poravnal račune in plačal zaposlene.« Hermine Wech – Koroška perutnina ima poleg oskrbe večine večjih trgovcev v Sloveniji in na Hrvaškem tudi restavraciji v Slovenj Gradcu ter na Ravnah na Koroškem. Kot je navedel direktor Igor Oder, iščejo lokacije za nove restavracije, načrtujejo jih kar 22, in so se tega projekta pospešeno lotili.
Vremenske ujme so nova normalnost, na katero se bomo očitno morali navaditi. Ali podjetja razmišljajo o zavarovanju premoženja in kako je s tem v poslovnem svetu? Marko Lukić pravi, da je podjetje polno zavarovano, ker je ob morebitni škodi problematičen izpad dohodka, saj je podjetje proizvodno. Sicer še niso imeli takega škodnega primera, je pa to nuja. Podjetje je eno redkih, ki ima poleg drugih tudi potresno zavarovanje. Te stroške je enostavno treba vračunati v stroške delovanja in v končni fazi prenesti na cene izdelkov. Tudi podjetje Hidrokop je polno zavarovano, od kamionov, strojev in delavnic do delavcev, kar jih sicer dosti stane, je dejal Janez Vohar, vendar je to nujno, če se kaj zgodi. Pogovoru z nominiranci se je pridružila Mišela Majcen iz Zavarovalnice Triglav, ki je pozitivno ocenila pripravljenost podjetij, da se zavarujejo. Če bi tako ravnali poslovni subjekti v okviru lanskih poplav, ne bi bilo težav s pomanjkljivo sklenjenimi zavarovanji. Precej podjetij je bilo negativno presenečenih nad škodo po poplavah, presenečena je bila tudi država, je dejala in nadaljevala, da je bilo skoraj polovica škode na območjih, ki niso bila ocenjena kot poplavno ogrožena. Opozorila je, da pravne in fizične osebe sklepajo zavarovanja predvsem takrat, ko se že kaj zgodi nam ali sosedom. Zavarovalnica Triglav je prek spletne aplikacije vsem strankam letos poslala oceno tveganja za njihove nepremičnine in jim predlagala, katero zavarovanje naj sklenejo glede na stopnjo ogroženosti.
