ZGODOVINA

1991: PRVIČ V ČLANKU ANALIZIRAMO DINAMIČNA PODJETJA

Mlada podjetja, ki smo jih predstavili, morda niso bila "hot growth companies" po ameriških merilih z več deset milijoni dolarjev letnega prometa. Vsekakor pa so nastala iz trga in za trg, ne da bi čakala na reforme, prestrukturiranje, nov investicijski ciklus ... In pri tem so bila uspešna: rasla so, imela dobiček in zaposlovala so nove delavce. Podjetja, ki so bila izbrana bolj ali manj naključno, so sodila med prva "prava" slovenska dinamična podjetja.

1992: PRVA LESTVICA 100 NAJVEČJIH SLOVENSKIH ZASEBNIH PODJETIJ
Na lestvico smo vključili največja zasebna podjetja v letu 1991, ki so po številkah sodeč tedaj pomenila tudi najbolj dinamičen del slovenskega gospodarstva. Najboljši na lestvici so še izpolnjevali oba pogoja za uvrstitev na lestvico "hot growth" ameriškega poslovnega tednika Business Week, več kot deset milijonov dolarjev in manj kot 150 milijonov dolarjev prometa ob hitri rasti.

1993: PRVIČ SESTAVIMO LESTVICO 500 NAJVEČJIH SLOVENSKIH ZASEBNIH PODJETIJ
Največja zasebna podjetja so dosegala hitro rast na vseh ravneh. Petsto podjetij z največ prometa je skupaj zaposlovalo več kot 6.000 ljudi. Če sklepamo po številkah, je bil to najbolj dinamičen del slovenskega gospodarstva. "So to gazele?" smo se spraševali.

1995: MED PRVIMI V EVROPI PREDSTAVIMO LESTVICO 500 NAJHITREJE RASTOČIH PODJETIJ
Leta 1995 smo poleg lestvice 500 največjih zasebnih podjetij prvič pripravili tudi lestvico 500 najhitreje rastočih slovenskih podjetij, v anketi smo primerjali rast prodaje v letih od 1993 do 1994. Metodologijo smo pripravili ob pomoči strokovnjakov z Ekonomske fakultete v Ljubljani, in to tako, da bi vključili kar največ gazel, čeprav so posebne razmere gospodarstva na prehodu precej oteževale delo.

1996: PRVA POSEBNA ŠTEVILKA REVIJE GOSPODARSKI VESTNIK - NAJHITREJE RASTOČI
Od leta 1996 vsako jesen pripravimo posebno številko revije Gospodarski vestnik, posvečeno dinamičnemu podjetništvu. V njej poleg lestvice 500 najhitreje rastočih podjetij objavljamo tudi analize gazel po posameznih panogah in regijah, predstavljamo dinamične podjetnike in njihovo poslovno prakso.

2001: PRELOMNICA - PROJEKT GAZELE IN RUBRIKA GAZELE
Pravi vzlet projekta Gazele prelomnega leta 2001 je bil nadvse uspešen. V dobrih treh tednih smo izpeljali kar šest regijskih in eno nacionalno prireditev ter na njih skupaj zbrali 1.284 gostov. Uredništvu revije Gospodarski vestnik je uspelo premagati zaprtost in nezaupanje med gazelami. Dogajanje pa je bilo tudi izjemno dobro medijsko pokrito. Prebili smo se v vse najbolj vplivne medije v državi (nacionalno televizijo in vse tri najbolj vplivne dnevnike) in se prek regijskih dogodkov in poročil v regijskih medijih uveljavili v regijskem življenju.

2002: "GAZELE SO GIBANJE"
V tem letu smo se posvetili utrjevanju projekta. Uredništvu je ob pomoči drugih oddelkov podjetja uspelo spodbuditi zanimanje za gazele tudi v širši javnosti. Na regijskih in nacionalni prireditvi ter na soočenjih smo zbrali 1.334 gostov. Napočil je čas za nov skok, za novo rast projekta. Na sklepni prireditvi Gazele 2002 smo od pomembnega obiskovalca slišali: "Gazele so postale gibanje." Ta izjava se ujema z vizijo osrednjega slovenskega poslovnega tednika Gospodarski vestnik in podjetja GV Revije. Ne gre več samo za podjetja na lestvici 500 najhitreje rastočih (čeprav bo projektna skupina pri pripravi prireditev še naprej skrbno spremljala predvsem to skupino družb), temveč za vse, ki jih druži ambicija rasti in uresničitev te ambicije. To je rastoče, dinamično gospodarstvo!

2003: GAZELE SO POSTALE NAJVEČJI POSLOVNI DOGODEK
Skupaj z metodološko skupino smo nadgradili metodologijo izbora in se pri izbiranju najboljših še bolj poglobili v kakovost hitre rasti. Med nominiranci je bila tako vrsta novih imen, prihajajočih poslovnih zvezd. Prenovili smo podobo Gospodarskega vestnika, ki je v novi preobleki prvič izšel prav z že tradicionalno tematsko številko 500 najhitreje rastočih.

Regijskih in nacionalnega izbora se je skupaj udeležilo 1.750 hitro rastočih družb in poslovnežev. V medijih smo ob dogodkih našteli kar 150 objav. Prvič smo za nominirance in poslovne partnerje, ki podpirajo projekt, pripravili družabno VIP kosilo. Novembra pa je najboljše gazele v vili Podrožnik sprejel predsednik vlade Anton Rop.

2004: LETO NOVOSTI
V letu 2004 so bile gazele v znamenju dveh novosti. Dogodkom smo prvič dodali konferenčni del – Gazela praktikum, ki se je v vsaki regiji odvijal pred razglasitvijo regijskega zmagovalca. Na nacionalni konferenci, katere EU pokrovitelj je bila Kraljevina Nizozemska (v tistem času predsedujoča EU), pa smo gostili vrsto tujih strokovnjakov dinamičnega podjetništva.
Na finalnem dogodku v Cankarjevem domu sta Robert Mulej, direktor GV Revij in Branko Pavlin, prednik uprave Dnevnika, podpisala pismo o nameri za sodelovanje med obema založniškima hišama. Rezultat novega poslovnega sodelovanja pa je bil viden že novembra, ko je pričela izhajati nova revija Gazela v nakladi 62 tisoč izvodov. Obe novosti – konference in revija - sta še utrdili blagovno znamko Gazela. Šestih regijskih in nacionalne mednarodne konferenc se je skupno udeležilo 285 ljudi. Na regijskih dogodkih in finalni prireditvi Slovenska gazela 2004 v Cankarjevem domu pa smo gostili 1.665 udeležencev.
V decembru je bilo ustanovljeno podjetje Gazela R.E.

2005: PRAVI GAZELJI SPIN-OFF
Projekt Gazela, tako dogodek Slovenska gazela kot revija Gazela, je v letu 2004 prerasel okvirje profitnega centra in v letu 2005 postal samostojna pravna oseba. Podjetje Gazela R.E. skrbi za razvoj blagovne znamke Gazela v vseh njenih potencialih. Ob zaključku letnega projekta časopisna hiša Dnevnik kupi blagovno znamko in podjetje Gazela R.E., tako da se analiza in plani za celoten projekt Gazelo 2006 delajo že v Dnevniku.

2006: GAZELA PRVIČ POD OKRILJEM DNEVNIKA
V letu 2006 je izbor najboljšega hitro rastočega podjetja organiziralo Časopisno podjetje Dnevnik, d.d., ki je projektu dodalo mednarodno dimenzijo. Slovenska hitro rastoča podjetja so se imela priložnost uvrstiti med 500 najhitreje rastočih podjetij Europe's 500, prav tako pa so lahko sodelovala pri izboru za European Business Awards.

2008: TRAJNOSTNA IN DINAMIČNA RAST
Ključni korak z metodološkega vidika je močnejši poudarek na dinamični rasti, ki je obenem tudi trajnostno naravnana. Izbor je to usmeritev vnesel tudi v svojo vizijo razvoja. Vzporedno so intervjuji uredništva posebno pozornost namenili raziskovanju naravnanosti k trajnostni rasti in dejavnikom družbene odgovornosti. Dodatno je na podlagi preklica podjetij, uvrščenih na seznam najhitreje rastočih podjetij, potekalo preverjanje variabilnosti prihodkov iz prodaje v posameznih letih.

2009: VERJETNOSTI PROPADA PODJETJA
Pomemben prispevek h krepitvi metodologije izbora pa v letu 2009 pomeni vključitev informacije o verjetnosti propada podjetja, ki jo na podlagi lastnega modela (failure score model) izračunava družba Bisnode.

2010: DESETLETJE NOVE RASTI
Za dvajsetletnico prvih zapisov o dinamičnih podjetjih »gazelah« ter za desetletnico dogodkov, na katerih se izbirajo najboljši, so organizatorji pripravili vrsto aktivnosti, ki dopolnjujejo spodbujanje podjetništva.

2011: ZAČETEK NOVEGA DESETLETJA RASTI
Spremljanje dinamičnih podjetij in realno poročanje o njihovem delu in uspehih (od 210 nominirancev in uspešnih zgodb so se le tri končala tako, da so podjetja propadla) kaže na pravilne odločitve in resnično uspešno podjetništvo, ki mora biti spodbuda za vse nove mlade podjetnike.

2012: USTANOVITEV KLUBA GAZEL
Ustanovitev kluba in srečanja vseh nominirancev naj bi imela za cilj, da si gazele izmenjajo izkušnje in izpostavijo vse probleme, ki ovirajo razvoj podjetništva v Sloveniji ter s pomočjo Dnevnika izboljšajo poslovno okolje. Hkrati pa si medsebojno pomagajo tudi pri vstopu na globalni trg.

2013: GAZELE POSTANEJO SOGOVORNIK MLADIH
Usmeritev k mladim je bila prisotna v projektu že nekaj časa. Tokrat so se podjetni dijaki odzvali na različne načine, vsekakor pa so že v srednji šoli pokazali, da je podjetnost lahko tudi ena od možnosti njihovega razvoja, usmeritve in tudi zaposlitve.

2014: MLADI SE VKLJUČUJEJO V PROGRAM
FLL (First Lego League) se kot Mednarodni multidisciplinarni raziskovalno-izobraževalni program s poudarkom na robotiki predstavi na vseh prireditvah, hkrati pa so najboljši mladi glasbeni talenti in regijski zmagovalci vključeni v regijski program.

2015: PRAZNOVANJE 15. OBLETNICE IN 100. DOGODKA
Tako program kot usmeritev sta bila usmerjena v dva pomembna jubileja na projektu in sicer 15. obletnico od znamenitega 11. septembra 2001, ko je bil organiziran prvi dogodek v okviru projekta Gazela in pa 100. dogodek. Kratek zgodovinski pregled je bil prikazan tudi na prav za ta jubilej izdelan video s pregledom vseh zlatih gazel in nekaterimi izjavami.

2020: 20. OBLETNICA PROJEKTA GAZELA
V letu 2020 je projekt Gazela obeležil 20. obletnico. Zaradi pandemije koronavirusa jubileja nismo mogli obeležiti slavnostno, kot smo hoteli, in jubileja praznovati z načrtovano postavitvijo trajnostnega obeležja zlatim gazelam. V tem letu je zaradi zakasnelih poslovnih izkazov prvič v vsej zgodovini projekta tudi umanjkal izbor Slovenska gazela.

2021: JUBILEJNI DVAJSETI IZBOR SLOVENSKA GAZELA
Projekt Gazela je v slovenskem gospodarskem prostoru, kjer izpostavlja podjetniške zgodbe najboljših hitrorastočih podjetij, prisoten že 21. let. V tem letu slavnostno obeležuje dvajsetletnico projekta in se s postavitvijo digitalnega obeležja v Parku gazel v Tehnološkem parku Ljubljana pokloni vsem dosedanjim zlatim gazelam.

METODOLOGIJA

Verodostojnost izbora Gazela temelji na skrbno oblikovani in preverjeni metodologiji raziskovanja dinamično rastočih podjetij.

V izboru Gazela sodelujejo podjetja, ki rastejo in se razvijajo nadpovprečno hitro, ustvarjajo nova delovna mesta ter so trajnostno naravnana. Pomembna značilnost sodelujočih podjetij je družbena odgovornost, saj vključitev v izbor pomeni možnost, da javnost, še posebno mlada, spozna zanimiva in odlična podjetja, ki ustvarjajo nova delovna mesta in so v družbi zgled podjetnosti in ustvarjalnosti.

Gazele poslujejo uspešno in odgovorno
Izbor Gazela podjetniki prepoznavajo kot enega najbolj strokovno utemeljenih izborov. V letu 2015 opravljena analiza pokaže, da med podjetji, nominiranimi za priznanje gazela v minulih desetih letih, uspešno posluje kar 89 odstotkov podjetij; podatki za zadnjih pet let pa kažejo, da je poslovati prenehalo manj kot dva odstotka podjetij, ki so v teh letih sodelovala v izboru: uspešno poslujejo skoraj vsa za priznanje nominirana podjetja, torej 98 odstotkov. Med prejemniki priznanja gazela, torej med finalisti izbora, je ta delež še višji. Analiza Bisnode kaže, da kar 58,7 odstotka gazel dosega kriterij bonitetne odličnosti, skoraj tretjina (30,2 odstotka) pa celo najvišjo oceno AAA.

Osnova je petletna rast
Podjetja se v izbor ne morejo prijaviti; povabilo prejmejo na osnovi rasti, ki podjetje uvrsti na lestvico najhitreje rastočih podjetij v eni od šestih regij, ali na predlog člana sveta Gazele. S ciljem, da ne gre za enkratno rast, temveč za dolgoročno usmerjenost k rasti, v raziskovanju kot osnovo rasti upoštevamo indeks petletne rasti prihodkov od prodaje.

PROCES IZBORA V PETIH KORAKIH

Dnevnik kot organizator projekta Gazela pri izboru sodeluje z družbo Mediade, ki skrbi za razvoj in izvedbo metodologije izbora, s člani metodološke komisije in s člani sveta Gazele. Proces izbora poteka v petih korakih.

Prvi korak: izbor regijskih kandidatov
Osnovo za izbor regijskih kandidatov za priznanje gazela predstavlja lestvica najhitreje rastočih podjetij. Analitiki družbe Bisnode v začetku maja pripravijo lestvico in finančne podatke najhitreje rastočih podjetij v šestih slovenskih regijah. Na regijsko lestvico 100 najhitreje rastočih se uvrstijo podjetja z vsaj 15 zaposlenimi in 400.000 evri čistih prihodkov od prodaje v izhodiščnem letu, ki so v zadnjih petih letih dosegla najvišjo rast prihodkov iz prodaje ter poslujejo z dobičkom (do leta 2017 je bil kriterij za uvrstitev na lestvico 5 zaposlenih in prodaja v izhodiščnem letu 220.500 evrov).

Raziskovanje posameznih podjetij z namizno raziskavo (desk research) oblikuje nabor potencialnih kandidatov za regijsko gazelo. Med kriteriji poleg velikosti podjetja (vsaj 15 zaposlenih) raziskujemo predvsem finančne podatke, bonitetno oceno podjetja, indeks rasti zaposlenih DaBeg. Uporabljamo tudi sodoben, celovit kazalnik BSX (Bisnode Success Index), ki uspešnost podjetja meri z vidika lastnika (dobiček), zaposlenih (plače), države (davki) in menedžmenta (učinkovitost).

Med možne kandidate praviloma uvrsti 10–12 podjetij na regijo, za katera v prvi fazi ocenimo, da odsevajo vrednote in filozofijo dinamične ter obenem trajnostne rasti.

Drugi korak: raziskovalni intervjuji
Z vsakim od regijskih kandidatov člani metodološke komisije v sodelovanju z mladimi opravijo pogovor. V strukturiranem intervjuju z lastniki in direktorji gazel, ki jih izvajajo člani metodološke komisije in njihovi sodelavci, vključeni pa so tudi zainteresirani študenti, raziskujejo podjetniško zgodbo, poslovni model in trajnostno naravnanost kandidatov.

V intervjuju preverijo izvajanje poslanstva, vizije, vrednot in poslovnih ciljev vseh zaposlenih, razvoj, inoviranje in zaščito proizvodov ter poslovnih procesov, mednarodno usmerjenost, koncentracijo kupcev in dobaviteljev, trženjsko naravnanost ter komunikacijo med zaposlenimi. Prav tako izpraševalci v podjetjih raziskujejo vidike družbene odgovornosti organizacije in njene umeščenosti v lokalno okolje.

Tretji korak: izbor nominirancev za regijsko gazelo
Na podlagi namizne raziskave, izvedenih intervjujev in bonitetnega poročila ter drugih javnih informacij metodološka komisija v razpravi odloči, katera tri podjetja v regiji postanejo nominiranci za regijsko priznanje. Razprava temelji na utemeljevanju, izmenjavi razlogov, predvsem pa tudi na prepoznavanju izjemnosti in vrlin vsakega od sodelujočih kandidatov. Prednost imajo mednarodno in inovativno usmerjena podjetja, podjetja z boljšimi kazalniki zadolženosti, likvidnosti, učinkovitosti, donosnosti, dodane vrednosti na zaposlenega ter DaBeg indeksa zaposlovanja. Pri odločanju je pomembna tudi presoja, ali podjetje izkazuje vrline gazele, to je dinamične in obenem družbeno odgovorne in trajnostno naravnane rasti.

Četrti korak: izbor regijske gazele leta
Med tremi regijskimi nominiranci metodološka komisija izbere regijsko gazelo leta: podjetje, ki med tremi podjetji v danem letu po poslovnih podatkih in podjetniški zgodbi predstavlja najmočnejši zgled dinamične in obenem trajnostno naravnane rasti.

Regijski zmagovalec je hkrati tudi finalist za najvišje nacionalno priznanje zlata gazela leta.

Peti korak: izbor zlate, srebrne in bronaste gazele leta
Svet Gazele, sestavljen iz dosedanjih zlatih gazel in uglednih predstavnikov akademske, civilne in poslovne javnosti ter déležnikov blagovne znamke Gazela, ob zaključku regijskih dogodkov odloči, kdo so prejemniki prestižnega priznanja zlata, srebrna in bronasta gazela leta.

Odločitev je sprejeta s konsenzom in obravnavo različnih vidikov gospodarskega uspeha, kapacitete rasti in družbenega odtisa posameznega finalista za priznanje.

Člani metodološke komisije

Damir Simonović je eden prvih podatkovnih znanstvenikov, ki svoje znanje na področju raziskovanja, analize, zbiranja in obdelave podatkov že 20 let kali v podjetju Dun & Bradstreet, vodilnem svetovnem podjetju na področju poslovnih informacij in analitike. Kot pomemben član podatkovno-analitične skupine Dun & Bradstreet CEE že osmo leto aktivno sodeluje v projektu Gazela kot član metodološke komisije oziroma z letom 2021 kot njen predsednik. Sodeluje tudi kot analitik in strokovnjak za podatke pri izboru Mladi manager Združenja Manager, obenem pa opravlja analize (lestvice) za potrebe strank in medijev, sodeluje pri izdelavi custom modelov strank in je odgovoren za metodologije ocen v podjetju Dun & Bradstreet.

Z več kot štiridesetimi leti lastnega vseživljenjskega učenja stalno razvija lastno podjetnost, digitalno, osebnostno, družbeno in učno ter druge ključne kompetence s pomočjo modelov NLP, ISO, EFQM, facilitiranja… kot partner, starš, profesor, solastnik in manedžer podjetja, trener, svetovalec in član organov v različnih skupinah in organizacijah. Vrsto let je aktiven v metodološki komisiji projekta Gazela, Združenju Manager, Društvu moderatorjev Slovenije, Slovenskem društvu za nevrolingvistično programiranje in Jadralnem klubu Odisej. Še posebno učinkovito z osebnim zgledom razširja dobrobiti sodelovanja, motiviranja, treniranja, vodenja in enakopravnega vključevanja vseh članov v diaologe do soglasnih dogovorov ter njihovih izvajanj v skupinah.

Maruša Grah je izkušena marketinška strateginja. V podjetju Mediade vodi in v sodelovanje z dinamično rastočimi podjetji prinaša poglobljena znanja in kompetence B2B marketinga. Pilila jih je tako v visokotehnoloških kot zagonskih podjetjih. Je članica upravnega odbora Društva za marketing in prispeva k uveljavljanju slovenskih podjetij na mednarodnih poslovnih igriščih.

Tamara Žarn je druga generacija v družinskem podjetju, ter diplomantka Gea College, fakultete za podjetništvo. Uživa v vodenju, raziskovanju družinskih podjetij in organizacijske psihologije, marketingu ter vzpodbujanju dobrih praks podjetij. Svoje znanje iz menedžmenta, investiranja in marketinga je dopolnjevala v Torontu v Kanadi in na izmenjavi v Nemčiji.

Verjame, da prihodnost pripada podjetjem, ki so bila ustanovljena z namenom, da rešujejo enega ali več izzivov sodobne družbe. Ukvarja se z raziskovanjem uravnoteženih kazalnikov uspeha, poslovnih modelov z integriranim družbenim učinkom in upravljanjem skupnosti, ki verjamejo, da lahko moč posla uporabimo za spreminjanje sveta na boljše. Kot del ekipe BB Consulting podpira podjetja in organizacije na poti sprememb z razvojem in implementacijo programov, ki krepijo njihovo trajnostno odpornost. Ta temelji na povezanosti organizacijske kulture in arhitekture, ki ju povezujejo vodje in voditelji z veščinami novih poslovnih realnosti. V preteklosti je pod okriljem Zavoda Viva povezala več kot 1000 ljudi, omogočila raznolike priložnosti za 49 podjetij z družbenim učinkom v sodelovanju z več kot 25 partnerji - vodilnimi slovenskimi podjetji, slovenskimi in mednarodnimi organizacijami in javnimi institucijami.

Andrej Šolinc je podjetnik že celo življenje, soustanovil in gradil je vodilno podjetje na področju spletnega gostovanja in registracije domen v regiji DHH.SI (pred združitvijo tri internetna podjetja: Domenca d.o.o., Domovanje d.o.o. ter Klaro d.o.o.), ki trenutno kotira na Milanski borzi. Delež v podjetju je prodal in začel sodelovanje z različnimi slovenskimi in UK startupi kot ustanovitelj, investitor ali mentor. Andrej trdno verjame, da so mala in srednja podjetja ključna za razvoj in napredek družbe, zato se je leta 2017 pridružil kolektivu organizacije za podporo podjetnikom CEED Slovenija, kjer opravlja funkcijo direktorja.

Rok Koželj je direktor podjetja Optiprint in idejni vodja Inkubatorja GEA College. S svojim udejstvovanjem v podjetniškem izobraževanju, svetovanju in ukvarjanju z zagonskimi podjetji že več kot deset let aktivno sodeluje in sooblikuje podjetniški ekosistem v Sloveniji. Je strokovnjak s področja marketinga in poslovnega razvoja, podjetniški mentor ter viden član v različnih podjetniško-poslovnih združenjih.

Luka Ilić je finančni strokovnjak, trenutno zaposlen v Sandoz-u na področju združitev in prevzemov, ter ustanovitelj svetovalnega podjetja Connect2. Je ambasador organizacije One Young World (OYW) in pobudnik iniciative, ki je bila prepoznana kot Zlata praksa 2020, ter izpostavljena v globalnem poročilu “OYW 2021 Impact report”. Aktiven je na področjih voditeljstva in trajnosti, ter se uči in redno deli svoje znanje kot gostujoči profesor, mentor in svetovalec.

Nataša Arko ima več kot dvajsetletne izkušnje s področja strateškega marketinga, prodaje in komuniciranja. Večino svoje kariere je bila zaposlena v zavarovalništvu, v SID-Prvi kreditni zavarovalnici in kasneje v Coface PKZ d.d. Ker ima rada ljudi in ji človeški odnosi pomenijo največ, se je leta 2022 pridružila ekipi BOC Institute. Dosedanje izkušnje povezuje in nadgrajuje z vsebinami s področja selekcije in razvoja strateških kadrov ter poslovnega coachinga. Ves čas aktivno podpira in od blizu spremlja projekt Gazela praktično od njegovega začetka.

Antiša Korljan, v preteklosti urednik in kolumnist številnih medijev, danes pa podjetnik na medijskem področju. Novinar po izobrazbi in pogledu na svet je v preteklosti v različnih medijih zasedal več izpostavljenih uredniških položajev, danes pa kot vezni člen med uredništvom in oglasnim oddelkom skrbi za komercialne vsebine v izdajah medijske družbe Dnevnik. Kot član metodološke komisije Gazele si prizadeva za medijsko umestitev podjetništva na način, ki si ga podjetniki zaslužijo.

Romana Špende je urednica rubrike Gazela, ki izhaja vsak ponedeljek. S predstavljanjem dosežkov dosedanjih gazel prispeva k širjenju njihovih pozitivnih zgledov in zgodb ter k prepoznavnosti projekta Gazela v slovenskem prostoru. Prostor daje tudi predstavitvam mladih podjetij, startupov, ki se v svet podjetništva šele prebijajo, in so prihodnost slovenskega gospodarstva ter prihodnje gazele.

Člani sveta Gazela

Svet gazela je temeljni organ projekta Gazele. Namen delovanja Sveta je povezovanje članov – fizičnih oseb ali predstavnikov institucij, ki s svojim osebnim ugledom in prispevkom sooblikujejo Gazele ter izvajajo nadzor nad izvrševanjem Gazel, katerih temeljno poslanstvo in namen je podpora dinamični rasti in trajnostnemu razvoju slovenskega gospodarstva in širše družbe. V Svetu sodelujejo prejemniki priznanja zlata gazela, predstavniki izbranih za podjetniško rast pomembnih organizacij, ugledni predstavniki akademske javnosti, civilne družbe in predstavniki največjih pokroviteljev projekta Gazela. Od začetka do leta 2008 je svet vodil Matjaž Gantar, leta 2008 je vodenje prevzel Matjaž Čadež, od leta 2017 pa svetu predseduje Mirko Strašek.