V pogovoru so pogled na razvojno pot nominiranih podjetij prispevali Mihael Gros, direktor podjetja za izdelavo obutve Migi, Anže Šinkovec, direktor prodaje v Agromehaniki, ki je proizvajalec škropilne tehnike in traktorjev ter prodajalec kmetijske mehanizacije, Miran Novljan, pomočnik direktorja prodaje v Tinexu, veletrgovcu na področju ležajne, linearne, tesnilne in pogonske tehnike, ter direktor podjetja Fine Culinar, ki izdeluje zamrznjene domače jedi, Miro Cerkovnik.
Koliko je za vas pomembna podjetniška tradicija?
Mihael Gros: Ker smo že četrta generacija, ki se ukvarja s čevljarsko industrijo, je za nas in naše partnerje pomembna, ker je zadaj znanje, ki jamči kvaliteto.
Anže Šinkovec: Podjetje je lani praznovalo 50 let. Ustanovljeno je bilo še v drugem sistemu, kot servisna delavnica v okviru velikega podjetja, vendar je ustanovitelj, moj stari oče Friderik Lazar, že takrat razmišljal podjetniško, saj je poleg servisa začel izboljševati tudi izdelke in jih prodajati.
Miran Novljan: Naša tradicija sega v začetek devetdesetih, ko je pokojni Štefan Čebašek ustanovil podjetje, ki je danes prisotno v vseh industrijskih panogah. Naslednje leto bomo praznovali 30-letnico.
Miro Cerkovnik: Nekdanji lastnik je podjetje ustanovil leta 1998 z namenom približati zdravo, dobro in domačo hrano širšemu krogu ljudi. To tradicijo z ženo, odkar sva podjetje kupila leta 2012, nadaljujeva. Idejo dobre domače hrane sva želela ponuditi še širšemu krogu ljudi – vrtcem, šolam, domovom za ostarele, hotelskim in trgovskim verigam. Naš moto so pristne surovine, ki jih pridelujejo lokalni kmetje.
Kako vam uspeva ohranjati rast?
Mihael Gros: Delamo tisto, kar trg potrebuje. Eden od izdelkov so čevlji za diabetike, katerih razvoj poteka že tri leta in nam bodo v prihodnje povečevali rast za vsaj 20 odstotkov na leto. Obenem nam zelo dobro uspeva ohranjati lastno blagovno znamko s personalizirano obutvijo. In to je tudi najvišja dodana vrednost, ki jo vidimo v prihodnosti. Treba pa je že danes razmišljati, kako bo čez nekaj let, saj razvoj vsakega takega izdelka traja leto ali dve. Ne moremo pa rasti tako hitro, kot si kupci želijo, temveč po pameti, saj se z manjšo žlico dlje časa je.
Anže Šinkovec: Rast prodaje in dodane vrednosti dosežemo na eni strani z novimi izdelki, ki so tehnološko zahtevnejši in s katerimi vstopamo v nov segment, ki ga še nismo ali nismo dovolj pokrili. Po drugi strani vstopamo na nove trge, v države, kjer še nismo bili prisotni. Vstop na tuje trge je dolgotrajen proces, ker želimo nanje vstopiti »v paketu« – z usposobljenimi zastopniki, servisno mrežo itd., kar traja vsaj pet do deset let. Zato vzamemo le toliko trgov, kot jih lahko. Doslej smo bili recimo uspešni na Poljskem, v Rusiji in Avstriji.
Miran Novljan: Rast ohranjamo s širjenjem programa, ki ga vsako leto dopolnjujemo. Leta 2015 smo zgradili nove poslovne prostore in poleg klasičnih blagovnih znamk ležajev in tesnilne tehnike vložili tudi v linearni center s klasičnim razrezom linearnih vodil, izdelovanjem ploščatih in hidravličnih tesnil in rezanjem zobatih jermenov. Zaradi dobre podpore po strokovni in tehnični plati, šolanja, predprodajnega in poprodajnega servisa ter s širjenjem trga v jugovzhodno Evropo oziroma države nekdanje Jugoslavije ne raste samo prodaja, ampak tudi klasični servis za vzdrževanje strojne opreme.
Miro Cerkovnik: Imamo sorazmerno enostavne izdelke, ki jih prodajamo različnim kupcem, od hotelov visoke kategorije do menz. Izdelke razvijamo na osnovi želja in predlogov kupcev. Ker se kulinarika nenehno izboljšuje, želimo ponuditi izdelke višjega cenovnega in kulinaričnega razreda ter rasti na osnovi večjega obsega proizvodnje in kakovosti izdelkov z višjo dodano vrednostjo.
Zakaj kupci cenijo vaše izdelke?
Mihael Gros: Hitrost in prilagajanje željam kupcev sta zelo pomembna. Veliko ljudi si predstavlja, da čevlje zašiješ in dodaš podplat, ampak ni tako. V povprečju vsak sestavni del čevlja, če ne štejemo razvoja, več kot stokrat primemo v roke, da je na koncu izdelek na mizi. Poleg tega moramo hitro reagirati na trgu, ker imamo samo dve sezoni – pomlad-poletje in jesen-zima, in če eno zamudiš, vse, kar si vložil, vržeš stran.
Anže Šinkovec: Dizajn se je izkazal kot zelo pomemben, pa tudi razmerje med ceno in kvaliteto. Na trgih imamo dobro servisno podporo, kvalitetno prodajno osebje, ki ga s servisnim nenehno izobražujemo. Rezervni deli morajo biti hitro na voljo. Hitrost je pomembnejša od cene, saj je vsak pripravljen plačati, da lahko dela naprej. Pri kmetih je tako kot v vsaki proizvodnji, sploh pri škropilnicah: če zamudijo nekaj dni, so lahko ob polovico pridelka. Zato je pomembna tudi podpora kupcem, ki smo jo letos začeli dodatno razvijati, in se zato k nam vračajo.
Miran Novljan: S širitvijo prodajnega programa, ki ga stalno dopolnjujemo, sledimo potrebam trga. Pomembni so strokovno osebje, ki izdelke zna prodati, servis, konstrukcijske rešitve in nenehno iskanje novih trgov, kajti konkurenca je na vsakem koraku. In ogromna zaloga, saj se v vsakem trenutku najdejo izdelki, ki jih konkurenca mogoče nima.
Miro Cerkovnik: Naše stranke cenijo predvsem partnerski odnos in točnost dobav, ki je v našem segmentu zelo pomembna, saj si kuharji ne delajo zalog. Nimamo reklamacij in vedno razvijamo nove izdelke glede na njihove želje in potrebe, znamo se hitro prilagoditi.
Kako širite svoje poslovanje v tujino?
Miro Cerkovnik: Potipali smo avstrijski trg, ker gre za ročno delo, pa naše zmogljivosti za zdaj še niso tako velike, da bi lahko poslovanje razširili. Proizvodnja za zdaj ostaja v Sloveniji, ker želimo zaposlovati domače ljudi. Z novimi tehnologijami, ki jih želimo uvesti v proizvodne procese, bomo postopoma osvajali nove trge.
Miran Novljan: Največji delež izvoza gre v jugovzhodno Evropo, želimo pa si še na druge trge, kot so Bolgarija, Romunija in Albanija, kjer smo že v začetni fazi. Praktično že zdaj tretjino prodaje izvozimo po vseh celinah. Najboljši kupec v preteklem letu je bil celo iz Kitajske. Pomembno je, da si pravi trenutek na pravem mestu, stremimo pa tudi k temu, da je čim manj napak in reklamacij.
Anže Šinkovec: Za večino slovenskih proizvodnih podjetij je Slovenija hitro premajhna. Doma prodamo okoli desetino proizvodnje, vsa druga gre v tujino. Dokler je še obstajala Jugoslavija, je Agromehanika večinoma prodajala tja, po tistem se je začela ozirati v tujino. Danes v manjšem ali večjem obsegu prodajamo v vse evropske države, najpomembnejši trgi pa ostajajo Balkan, Madžarska, kjer imamo podružnico, Romunija in Bolgarija. Dober trg je Avstralija, delamo tudi za Južno Korejo, naročilo smo dobili celo iz Gane, najbolj nepopisan list pa sta obe Ameriki, kjer smo nekoliko omejeni s količino in ceno, ker je transport zelo drag.
Mihael Gros: Večinoma delamo za tuji trg, le deset odstotkov za domačega. Izvažamo v Nemčijo, Avstrijo, Švico in na Japonsko. Odpirata se tudi del nekdanje Jugoslavije in Makedonija, največja obetajoča trga pa sta Amerika in Indija.
Ali težko dobite nove kadre?
Mihael Gros: Prej smo jih dobili iz Peka, ker so pristali na cesti, zdaj pa moramo nove kadre vzgajati sami. Poleg razvoja je to naš največji zalogaj in izziv, ki ga moramo speljati. Število zaposlenih bomo morali povečati, da bomo lahko izdelovali kvalitetne izdelke.
Anže Šinkovec: Zadnjih nekaj let je bilo lažje najti kupce kot delavce za delovno intenzivno proizvodnjo. Agromehanika bi lahko zrasla bolj, če bi dobili kader. Za določene tipe kadrov tudi ni šole, recimo za varilce, zato zaposlujemo tujce.
Miran Novljan: Podjetje šteje 64 zaposlenih, odlivov praktično ni, razen odhodov v pokoj. Študentje, ki pridejo na začasno delo, ostanejo in dobijo zaposlitev, sicer pa dobro sodelujemo z lokalno skupnostjo in šolami. Ko objavimo razpis, dobimo ogromno prijav, tako da je izbor včasih težak.
Miro Cerkovnik: Lahko se pohvalim, da nimamo težav s kadri, vse praktično vzgajamo sami. Povprečna starost našega kolektiva je krepko pod trideset let. Pri nas se zaposlijo že študentje in potem ostanejo. V proizvodnem procesu recimo delajo tri zaposlene, ki so magistrirale iz povsem druge dejavnosti, a želijo ostati, ker se pri nas dobro počutijo.
Kaj vas v vašem podjetju najbolj navdušuje?
Mihael Gros: Skupaj dela vsa družina. Vsak zaposleni je pomemben dejavnik in na vse sem ponosen.
Anže Šinkovec: Ponos in zanos me napolnita, ko govorim s stranko, ki nas pohvali in je resnično zadovoljna.
Miran Novljan: Ker je podjetje praktično družinsko, se ta družinska tradicija širi tudi med zaposlenimi, kar ustvarja dobro popotnico za vse.
Miro Cerkovnik: Da otroci sledijo mojim in ženinim idejam, predvsem pa spoštljiv odnos do sodelavcev in strank.
