Bojan Petan, predsednik uprave družbe Dnevnik, je v svojem nagovoru gostov dogodka spomnil, da so se v 24 letih gospodarske in družbene okoliščine spremenile, večinoma na bolje, z njimi pa tudi definicija gazele. »Danes zato ni več dovolj reči, da je gazela podjetje, ki raste hitro, trajno in dosega zavidljive poslovne rezultate, pomembno je tudi, da je to podjetje, ki napreduje zaradi lastnega in ne licenčnega znanja o produktih, ki jih razvija, in organizacijskih modelih, ki jih uporablja.« Kot je poudaril, so prave gazele podjetja, ki so inovativna, vlagajo v razvoj ter so tržno uspešna z lastnimi produkti in storitvami. Direktor Posavske gospodarske zbornice, Krško Darko Gorišek je nadaljeval, da je posavsko gospodarstvo danes uspešno in izvozno naravnano ter več kot 60 odstotkov vseh prihodkov ustvari na najzahtevnejših tujih trgih. Zadovoljen je tudi z rastjo dodane vrednosti na zaposlenega v zadnjih desetih letih, ta je lani presegla mejnik milijardo evrov. V regiji si želijo podpore pri izvedbi projekta drugega bloka jedrske elektrarne, ki bo skupaj z drugimi nizkoogljičnimi viri zagotovila stabilno oskrbo z električno energijo. Župan občine Brežice Ivan Molan se je navezal, da je Posavje izjemno raznoliko, občina Brežice pa je poznana predvsem po turizmu, pomembnih prometnicah in malem gospodarstvu. V občini je podjetništvo cenjeno in ga spodbujajo na vseh ravneh, je sklenil.
Ohlajanja gospodarstva jih ni strah
S čim se ukvarjajo nominirana podjetja? Dolenjsko podjetje Alva projektira in izvaja gradbene projekte. V posavskem podjetju Soltec načrtujejo in izdelujejo pergole, v zadnjem času so svojo dejavnost razširili še na celovito skrb za zunanjo ureditev stavb. V prav tako posavskem podjetju Metalika pa načrtujejo in izdelujejo notranjo opremo v navtiki. Vsa tri podjetja delujejo v sektorjih, ki so bili pred približno petnajstimi leti, ko se je slovensko gradbeništvo sesulo, svetovna finančna kriza pa je prešla v gospodarsko, precej v nemilosti. Gradbeništvo se je ustavilo, kriza je močno udarila po svetu dobrin, ki jih lahko pogrešamo. Iz tujine v zadnjem obdobju prihajajo novice o upadanju naročil, ki morebiti napovedujejo novo krizo. Ali to nominirana podjetja navdaja z nelagodjem? Kot je v pogovoru z voditeljema Marišo Bizjak in Antišo Korljanom odvrnil Mirko Požar, direktor Solteca, jih ohlajanje gospodarstva pretirano ne skrbi, ker so toliko kriz že preživeli, seveda pa to ne pomeni, da razmere podcenjujejo. Vedno se najde prava pot, je dejal. Tudi lastnik in prokurist Metalike Igor Arh je optimist. Krize so bile in bodo, vendar je podjetje naravnano tako, da jih ni strah izzivov, saj so optimisti in drzni pa tudi predrzni. Ker delajo v štirih sektorjih navtike, se ob morebitnem upadu v enem osredotočijo na drugega. Tudi Jure Višček, direktor Alve, je pritrdil, da jih kriza ne navdaja s strahom. Sicer pa, je dodal, je vedno aktualna energetska sanacija streh, zato se ne bojijo, da bi ostali brez dela.
Na vprašanje, kako se je ob začetku poslovne poti na področju distribucije pijač izvil iz krize, ki jo je konec devetdesetih let povzročila konsolidacija trgovske dejavnosti, ko za majhne trgovce ni bilo več prostora, je Mirko Požar, direktor podjetja Soltec, odgovoril, da je bila ta izkušnja, ko se je znašel z velikimi minusom in nejasno prihodnostjo, povod za spremembo poslovnega okolja. Razmišljal je, ali podjetje zapreti in odpreti drugo na osnovi družinskih vrednot. Kljub vsemu je vztrajal na prvotni poslovni poti in potreboval pet let, da je odplačal posojila, nato pa se je podjetje lahko razvijalo naprej. In kaj je kriza iz leta 2008 naučila vsa tri nominirana podjetja? Igor Arh pravi, da lahko spremljajo kazalnike in ugotovijo, v katero smer se bo obrnil trend. V Metaliki so se že pred petimi leti začeli pripravljati na morebitno krizo z organizacijskimi in strukturnimi spremembami. Jure Višček dodaja, da so v podjetju Alva optimisti, poleg tega delujejo v taki panogi, kjer imajo opravka s projekti. Njihovo poslanstvo je, da proces dela končajo s čim nižjimi materialnimi stroški in stroški dela.
Ponosni na prestižne projekte
Podjetje Metalika, ki opremlja velike ladje in jahte, je nedavno podpisalo pogodbo za obnovo ladje za križarjenje Disney Dream, rok za dokončanje obsežnega projekta pa je zelo kratek, le okoli poldrugi mesec. Na vprašanje, kakšna je pot takšnega projekta, je Igor Arh odvrnil, da možnosti, da ga ne bi končali pravočasno, sploh ni. »Za tak projekt se operativno začnemo pripravljati približno mesec dni prej. Zelo pomembni sta organizacija in logistika, da lahko ekipa, odgovorna za izvedbo, nemoteno dela in se ji ni treba ukvarjati s tem, katerega materiala je zmanjkalo ali katerega bodo potrebovali jutri. Moramo biti zelo fleksibilni in tudi dobava mora potekati nemoteno.« Sicer jih kdaj še preseneti kaka težava, ki jo je treba rešiti z danes na jutri, je dejal in nadaljeval, da so to izzivi, ki jim vsi niso kos. Tudi v podjetju Alva se držijo rokov iz gradbenih pogodb, pravi Jure Višček, pri tem pa izkoristijo lepo vreme, tudi če sta to sobota in nedelja, medtem ko ob deževnih dnevih dela opravljajo v delavnicah. Mirko Požar odgovarja, da zaradi dobrega načrtovanja zelo redko zamudijo rok, ki je ena ključnih kategorij v pogodbi. Če pa ga, poiščejo vzroke in jih odpravijo ter se stranki opravičijo in jo prosijo za razumevanje.
V nadaljevanju pogovora so predstavniki nominiranih podjetij razložili, na katere prestižne projekte so najbolj ponosni. V svoji zgodovini imajo veliko projektov, velikih in majhnih, na katere so ponosni, pravi Mirko Požar, poleg njih pa še produkte in storitve. Omenil je motorizirane zgibne panele iz sklopa dinamičnih fasad, ki v zadnjem času izstopajo ne toliko po velikosti kot po produktni zasnovi. »Med razvojem se nismo zavedali, kakšno novost smo izdelali, pozneje pa smo na enem od sejmov videli, da smo tako rekoč brez konkurence. Kar dve podjetji sta hoteli od nas odkupiti celoten produkt, vendar želimo z njim vstopiti na svetovni trg, prejeli pa smo tudi že povpraševanje in kažejo se dobri obeti.« Po besedah Igorja Arha so nekateri projekti, ki so jih končali lani, pokazali, kaj so v Metaliki sposobni narediti s pridobljenimi izkušnjami. Kot primer navede prenovo 50-metrske nizozemske jahte, pri kateri so morali izvesti celoten projekt – od skeniranja, da so ugotovili, kakšen je prostor, do priprave celovite dokumentacije za izvedbo v proizvodnji, in to ne samo lastnih mizarskih izdelkov, kar je osnova njihovega posla, temveč tudi vse spremljevalne opreme prostora. Uskladiti so morali tudi delo izvajalcev vseh drugih strok, od električarjev do strojnikov. Na koncu so projekti izvedli v desetih mesecih. Jure Višček pa pravi, da so v Alvi posebno ponosni na projekt poslovno-proizvodnega objekta, ki jim ga je v gradnjo zaupala tovarna TEM Čatež. Kljub velikim težavam z dobavo materialov ob začetku vojne v Ukrajini so ga končali v dogovorjenem roku.
Pomembno je ustrezno zavarovanje
Vsa tri podjetja imajo še en skupni imenovalec: pri vseh je pomemben končni videz in ne samo uporabnost izdelkov. V zadnjem letu so se preselili v nove prostore, je povedal Jure Višček, zato lahko potencialnim kupcem oziroma investitorjem pokažejo, kaj znajo narediti. In kaj naredijo, če naročnik ni zadovoljen z videzom objekta? Gradnja traja od osem do dvanajst mesecev, zato se pomanjkljivosti sproti odpravljajo, pravi Višček. Mirko Požar dodaja, da za določen del opreme pripravijo vizualizacijo in vzorce v sodelovanju z arhitekti, preden gredo v proizvodnjo, pri večjih projektih pa sodelujejo tudi z inženirji. Pri pergolah, kjer imajo veliko individualnih kupcev, se jim je že zgodilo, da morda niso bili zadovoljni z barvo ali podobnim, a poudarja, da je treba že pri prodaji nameniti dovolj časa predstavitvi z digitalnimi modeli, da do tega ne pride. Ko dajo podjetja svoje projekte iz rok, je zelo pomembno, da so ustrezno zavarovani. Ali je to nekaj samoumevnega ali pa se še vedno dogaja, da naročniki rečejo, da bodo že kako. Ali imajo sploh vpogled v njihove tovrstne odločitve, se je glasilo vprašanje voditeljev dogodka nominirancem. Za vsak produkt ali projekt je treba skrbeti, opozarja Mirko Požar, ne nazadnje tudi za beton ali izdelke, ki se premikajo in vsebujejo elektroniko, vse je treba vzdrževati. V navodilih za vzdrževanje se vse predpiše, kje so večji ali manjši stroški, odločitev uporabnika pa je, ali jih upošteva ali ne.
Kakšen je odnos Slovencev do zavarovanja – ali smo zavarovani ali pa se zanašamo, da nekako že bo, je v nadaljevanju razložil Andrej Kranjc, predstavnik Zavarovalnice Triglav, sponzorja projekta Gazela. Odnos se spreminja glede na škodne dogodke, vendar so ti spomini razmeroma kratkega veka, je poudaril. »V prejšnjem letu, ko je bilo veliko različnih vremenskih nevšečnosti, smo opazili postopno rast povpraševanja po zavarovanjih, nato pa se je počasi zmanjšalo. Podobno je bilo po potresu v Petrinji na Hrvaškem. Velike razlike pri zavarovanjih med pravnimi in fizičnimi osebami ni, je še dejal Kranjc. Še vedno opažajo, da je približno trideset odstotkov nepremičnin, tako zasebnih kot poslovnih, nezavarovanih. Če govorimo o dodatnih nevarnostih, kot so poplave in potresi, je ta delež še manjši. Po lanskih neurjih so polovico škod prijavili na območjih, ki niso bila evidentirana kot poplavno ogrožena. Podjetja v Posavju se te nevarnosti zavedajo in so takšna zavarovanja sklenila, pa tudi sicer so podjetniki pri tem odgovorni, ne samo zase, ampak za vse svoje zaposlene, je dodal.
