Pričakovati je, da bodo jablane letos dobro obrodile, vendar pa dobri obeti ne veljajo za celotno Slovenijo. »Sploh na severovzhodu so nekatera območja utrpela kar velik izpad zaradi pozebe,« je povedal Kozole. Letos naj bi v Sloveniji pridelali 59.000 ton jabolk, kar bi pomenilo 25 odstotkov več kot lani in 18 odstotkov več kot predlani. Pri hruškah se napoveduje nekoliko slabša letina. V Evrosadu je bil pridelek breskev povprečen, letina češenj in jagod pa zelo dobra. Na ravni Evropske unije so razmere slabše. »Letošnja letina jabolk bo druga najslabša v zadnjih desetih letih. Če upoštevamo še zmanjšane pridelovalne površine, pa gre tudi za drugi najslabši letnik v tem stoletju,« je dejal Kozole in opozoril, da manjši pridelek v mednarodnem merilu napoveduje višje odkupne cene v celotni sezoni konzumnih jabolk. Cene jabolk za predelavo v jabolčni koncentrat pa bodo zaradi velikega izpada takšnih jabolk in že rekordnih cen pomarančnega soka po pričakovanjih najvišje doslej. Večina predelovalnih obratov sploh ne bo dobila želenih količin. Letino sadja so v zadnjem desetletju ponekod pogosto poslabšale vremenske nevšečnosti. Kot je poudaril Kozole, so se preventivni ukrepi, kot je oroševanje za preprečevanje pozebe, pri njih že večkrat izkazali kot zelo učinkovite. »Tam, kjer imamo urejeno oroševanje, so pridelki stalni in tudi kakovost je najvišja,« je povedal in dodal, da to potrjujejo tudi izkušnje iz tujine. Žal pa je oroševalnih sistemov v Sloveniji vsekakor premalo. Glavni razlog so zapleteni administrativni postopki, je še navedel.