Udeležence dogodka je nagovoril Miran Lesjak, odgovorni urednik Dnevnika, in poudaril, da je Gazela gotovo najbolj znan in prepoznan projekt na področju podjetništva in dobrih poslovnih praks. »Za to sta dva razloga. Prvi je, da traja že več kot dve desetletji, drugi pa je v samem projektu, ki je dober, kakovosten, ki se vsako leto zaključi s prepričljivim izborom najboljšega slovenskega podjetja, imenovanega zlata gazela.« Da je tako, potrjuje naša statistika, je nadaljeval in navedel, da je 22 zlatih gazel še danes živih, so uspešne in mnoga podjetja so takšna, da smo nanje lahko ponosni kot državljani. »Zelo nas veseli, da naš projekt podpira Mestna občina Ljubljana in posebno gospod župan. V Tehnološkem parku Ljubljana obstaja Park gazel. V njem smo namestili elektronsko obeležje, kjer so izpisane vse zlate gazele, letos bomo v njem po zaključku tega cikla izbora na betonske klopi namestili 22. ploščico z imenom letošnjega zmagovalca. To je absolutno zasluga mesta Ljubljana in čeprav imamo z mestom včasih kakšno polemično besedo, se za to županu zahvaljujem.«

Simbol hitrosti, agilnosti in vztrajnosti

Direktorica Zbornice osrednjeslovenske regije Marjana Majerič je v pozdravnem nagovoru dejala, da je podelitev nagrade za gazelo osrednjeslovenske regije poseben dan, »ko se vsako leto zberemo, da počastimo in nagradimo izjemne dosežke podjetij, ki so svoje poslovne ambicije preobrazila v uspešno realnost tako za zaposlene kot tudi za okolje, v katerem bivajo in delujejo«. »Gazele kot simbol hitrosti, agilnosti in vztrajnosti nas iz leta v leto navdihujejo in so odsev dinamike slovenskega gospodarstva, ki se neprestano razvija in raste. Vplivajo pa tudi na družbo, okolje in prepoznavnost tako doma kot v tujini.« Nominirance za gazelo osrednjeslovenske regije je nagovorila, da so dokazali, da so sposobni preseči pričakovanja in da so postali močan svetilnik v svojih panogah ter so vzor mnogim drugim gospodarstvenikom. V osrednjeslovenski regiji gazeljo rast slavijo večinoma majhna družinska podjetja, ki jim je z inovativnostjo uspelo najti tržno nišo in se uspešno razvijajo. »In prav ta pogum in predanost sta tisti vrlini, ki ju danes slavimo,« je nadaljevala in sklenila, da je uspeh nominiranih podjetij odraz trdega dela, inovativnosti vseh zaposlenih in smelih strategij vodstva ter da so gonilo gospodarske rasti Slovenije. »Ponosni smo na vaše dosežke in hvala, ker ste del izjemne zgodbe gospodarskega razvoja, ki jo lahko ustvarjamo le z močno povezanostjo skupaj.«

Navzoče v dvorani Doma gospodarstva je pozdravil tudi župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković. Nagovoril je nominirance, dejal, da so zanj vsi zmagovalci, in čestital tudi vsem sodelavkam in sodelavcem v podjetjih. Pred dogodkom jih je skupaj z drugimi povabljenci sprejel na Magistratu in v pogovoru z njimi želel videti, kako s srcem in vzhičenostjo predstavljajo svoja podjetja. »Dejavnosti so različne, ampak čutiš tisti naboj – jaz sem najboljši,« je dejal. »Kdor tega ne verjame, nikoli ne bo najboljši.« Po njegovem mnenju projekt Gazela, ki ga spremlja, krepi Dnevnik, ki ga, kot je dejal, bere že 50 let, podjetja, ki v njem sodelujejo, pa imajo za trg ves svet. »Gazele nedvomno ustvarjajo toliko delovnih mest in toliko prihodkov, da so dodana vrednost naše države,« je opomnil in potegnil vzporednico z mestom Ljubljana, ki se lahko postavi ob bok drugim evropskim prestolnicam, od Dunaja do Barcelone. Več kot 120 mednarodnih nagrad je slovensko prestolnico postavilo na zemljevid sveta. »Po teh podatkih smo tudi mi gazela,« je sklenil.

Najboljši izdelki za pošteno ceno

Metodološka komisija Gazele, ki je presojala rezultate vseh treh nominiranih podjetij, je za regijsko gazelo izbrala podjetje IMP Pumps. To načrtuje, razvija, proizvaja in distribuira črpalke in črpalne sisteme. Z izdelki in storitvami se v sodelovanju s strateškimi partnerji pozicionira kot ponudnik celovitih rešitev na področju transporta tekočih medijev. Stranke nagovarja z geslom Pošten izdelek za pošteno ceno. Podjetje je pod imenom IMP Pumps začelo delovati leta 2000, potem ko je bilo privatizirano nekdanje podjetje IMP črpalke pod okriljem sozda IMP. Današnji direktor Damir Popović se mu je s soprogo Duško kot prekaljeni menedžer pridružil leta 2004 in postal njegov lastnik. Kot je povedal ob prejemu priznanja gazela osrednjeslovenske regije 2023, so v podjetju garali veliko let. Poudaril je, da imajo ne samo najboljše izdelke na svetu po kakovosti, ampak tudi stokrat manj reklamacij kot vsa druga podjetja na svetu. »Kar smo naredili v zadnjih dveh letih, je šele začetek. Zaposleni so vrednost podjetja in ta nagrada ni samo zame, ampak za vse zaposlene.«

Zgodovina podjetja Blubit pod vodstvom direktorja Zvonka Boštjančiča sega v leto 2008, ko so se zbrali trije prijatelji s fakultete za računalništvo in informatiko. Začeli so s programsko opremo, ki še danes ostaja osrednji temelj dodane vrednosti, ki jo podjetje ustvarja na svetovnem trgu. Njihove celovite rešitve so s področja industrijske informatizacije, kar vključuje izdelavo robotskih celic, laserskih sistemov, sistemov računalniškega vida in tudi specializirano programsko opremo za krmiljenje, zajem in analizo podatkov za integracijo proizvodnih linij. Začetki podjetja Dhimahi pa segajo v leto 1994, ko je začelo opravljati storitve za slovenske marketinške agencije, sčasoma pa je pridobilo tudi druge naročnike, med njimi je največji Eventim kot platforma za prodajo vstopnic, s katerim uspešno sodelujejo že vrsto let. Vodita ga Zvonko Kercan kot direktor in njegova sestra Emilija Kercan kot operativna direktorica.

Zaupanje vase in skrbno delo

Na vprašanje, kaj je njihovo osnovno poslanstvo, je Damir Popović odgovoril, da je to ustvarjati okolje za zadovoljne zaposlene. Na trgu nastopajo s črpalkami in črpalnimi sistemi, zadaj pa je močna blagovna znamka. Največ izdelkov prodajo v ZDA, Nemčiji, Italiji, Veliki Britaniji, na Švedskem in v Ukrajini ter drugih državah, vseh je kar okoli 80. Vojko Kercan je pojasnil zgodbo podjetja Dhimahi, katerega ime v sanskrtu pomeni modrost in ki je zraslo iz veliko zaupanja vase in s skrbim delom, danes pa je s 75 zaposlenimi pomemben igralec na trgu prodaje vstopnic na območju Slovenije, Hrvaške in Srbije. Zvonko Boštjančič je v pogovoru dejal, da so v podjetju Blubit začeli s projekti za industrijo, za katerimi je bila strojna oprema, z leti pa so ugotovili, da je na trgu priložnost, da ponudijo več kot samo programsko opremo, zato so se usmerili v segment industrijske avtomatizacije. Programsko opremo kot del tipične industrijske rešitve z roboti imajo za konkurenčno prednost.

Podjetja se vse bolj soočajo s pomanjkanjem kadrov. V IMP Pumps imajo veliko delavcev iz Bosne, Hrvaške, tudi Indije, samo letos pa so zaposlili 100 novih sodelavcev, je povedal Damir Popović. Njegova vrata so ves čas odprta in v vsakem trenutku lahko zaposleni pridejo k njemu. Od svojih ljudi pričakuje, da so hitri, sam pa mora biti najhitrejši, pravi. Naredijo vse, da ljudje ne gredo s slabim občutkom v službo, je dodal. »Vse, kar prodamo, prodamo praktično po svetu, konkurenca je velika in je stoinvečkrat večja od nas, in zgodba, ki smo jo naredili, naše vrednote temeljijo na kakovosti in odzivnosti,« je povedal. »Bistveno je, da na osnovi šestih vrednot, ki jih imamo, želimo biti najboljši ne le v Sloveniji in Evropi, ampak na svetu.« V podjetju Dhimahi je polovica zaposlenih programerjev, delajo pa tudi na daljavo, je pojasnil direktor Kercan. Podjetje Blubit pa ima zaposlene, ki po direktorjevih besedah radi prihajajo v pisarno, v prostorih, ki so razpršeni v Ljubljani, Grosupljem in Ilirski Bistrici. To je splet okoliščin, je pojasnil direktor Boštjančič, ker jih je ob hitri rasti težko najti.

Umetna inteligenca in pametna podjetja

Kakšno vlogo pa igra v podjetjih umetna inteligenca? V podjetju Dhimahi jim pomaga programirati, sicer pa umetna inteligenca vsaj še nekaj let ne bo nadomestila programerjev. S sodelovanjem človeka in računalnika lahko še rastemo, pravi Vojko Kercan, in smo soustvarjalci novega obdobja. Tudi naši programerji uporabljajo umetno inteligenco kot pomoč pri delu, je dejal Zvonko Boštjančič iz Blubita. To je nova realnost, s tem pa se rešuje tudi problem delovne sile. V avtomatizacijo se usmerjajo tudi v IMP Pumps in že četrto leto delajo na digitalizaciji, brez tega ne gre, pravi direktor Popović. Že vsaka črpalka ima elektroniko in programsko opremo. Na vprašanje, kako naj si predstavljamo pametno podjetje, je Matej Janko, predstavnik Telekoma Slovenije, odvrnil, da je to podjetje, ki je digitalno in hkrati optimalno ter ustvarja dodano vrednost za svoje uporabnike in stranke, da lahko na boljši in bolj trajnosten način ponudi svoje rešitve – podobno kot to počnejo pametna mesta za svoje stanovalce.