Udeležence dogodka, ki je potekal v Parku vojaške zgodovine Pivka, je pozdravil odgovorni urednik Dnevnika Miran Lesjak. »Gazela je nedvomno najbolj prepoznavna blagovna znamka na področju izborov dosežkov slovenskega podjetništva,« je dejal. »Dva razloga sta, eden je 23-letna tradicija, drugi, pomembnejši, pa je kakovost, prepričljivost izbora. Metodologija, ki je v ozadju, jamči, da je ta izbor pošten in zaupanja vreden. Da je res tako, dokazuje to, da so vse gazele, ki so bile v minulih 22 letih nominirane in razglašene, še danes aktivna, zelo dobra in poslovno uspešna podjetja. Morda ne s tako hitro rastjo kot takrat, ko so bila prepoznana kot gazele, ampak 90 odstotkov njih, govorimo o štiristo podjetjih, je še vedno prisotnih na trgu in so ponos slovenskega gospodarstva. Prepričan sem, da bo to veljalo tudi za današnje nominirance, ki so ne glede na to, katero od treh podjetij bo prepoznano kot regionalna gazela, za nas vsi gazele.«

Nagrade spodbujajo podjetja

Kot je v nagovoru zbranim dejal Boštjan Požar, direktor GZS Regionalne zbornice Postojna, ga veseli, da je Dnevnik v izbor vključil tudi regionalne zbornice, ki so v regijah najbližje gospodarstvu in poznajo njegove izzive in tegobe, po drugi strani pa tudi dosežke in uspehe. »Nagrade, kot je gazela, so pomembne iz več razlogov – spodbujajo podjetja k nadaljnji rasti, dobri poslovni praksi in razvoju ter pomagajo spreminjati negativno konotacijo gospodarstva v javnem diskurzu, da so gospodarstveniki tajkuni, ki bi se radi okoristili in hitro obogateli na plečih delavcev. Tisti, ki jih poznamo, vemo, da je zgodba popolnoma drugačna in da je zadaj veliko razdajanja, predanosti in skrbi, to postane način življenja.« Ta država potrebuje več takih podjetij, kot ste vi, je nagovoril nominirance in sklenil, da so zanj vsi zmagovalci. Podžupanja občine Pivka Majda Godina je izrazila zadovoljstvo, da razglasitev regijske gazele poteka v pivški občini in Parku vojaške zgodovine, na katerega so zelo ponosni. Nominirancem je položila na srce, da je že to, da so danes tukaj, uspeh.

Metodološko komisijo, ki je izbirala med tremi nominiranci za regijsko gazelo, je podjetje Škerjanc, ki je na slovenskem trgu pomemben proizvajalec stolov, miz in vrtnega pohištva, prepričalo s poslovnim modelom, osredotočenim na kupca, strukturirano rastjo in nadpovprečno visoko dodano vrednostjo na zaposlenega. Kot je na podelitvi povedal direktor Mitja Škerjanc, ga je priznanje presenetilo. Ob tem se je zahvalil Dnevniku in metodološki komisiji, posebno zahvalo pa je namenil kolektivu podjetja. V razgovoru z voditeljema dogodka Anjo Hlača Ferjančič in Antišo Korljanom sta se predstavila tudi druga dva nominiranca za regijsko priznanje. Podjetje Seyfor, kot je povedala njegova direktorica Petra Šinigoj, pripravlja programske rešitve za organizacije, tako gospodarstvo kot javni sektor. Imajo široko paleto produktov, ki so namenjeni mikro-, malim in srednjim podjetjem ter jim pomagajo pri lastnem poslovanju. Podjetje Structum, ki ga sta ustanovila direktor Mitja Čotar in direktor raziskav in razvoja Zvonko Cotič, se ukvarja z raziskavami gradbenih materialov in je prisotno pri večini največjih projektov in objektov v Sloveniji tako na področju nizke kot visoke gradnje.

Skupni imenovalec: družinske vezi ali partnerstvo

Na vprašanje, kako jim je iz majhnega kraja področje delovanja uspelo razširiti na ves svet, je Mitja Škerjanc odvrnil, da je bila njegova življenjska pot taka, da je začel v garaži delati leta 1993, v poznejšem obdobju pa so sledili tako vzponi kot padci. Začeli so z oblazinjenimi stoli in delali lon posel za italijanskega kupca, nato so rasli in razvijali nove produkte ter lasten dizajn. Videli so priložnost ne le v proizvodnji, ampak tudi trgovini, kjer so ustvarili višjo dodano vrednost. Skrbijo za razvoj, za nove produkte, saj so kupci vse zahtevnejši. Softversko podjetje Seyfor obstaja 36 let, ustanovitelji pa so se očitno zavedali pomena, ki ga bodo imeli računalniki. Kako ohranjajo vizionarskega duha, je pojasnila direktorica Petra Šinigoj, ki je izredno ponosna, da so leta 2006, ko zaupanja v splet še ni bilo, začeli razvijati prvo spletno rešitev Minimax. »Vizionarji smo bili, ker smo že takrat napovedali, da bodo rutinska dela zamenjali sistemi, danes lahko rečemo umetna inteligenca, ki razbremenijo računovodje, poslovne procese pa čim bolj digitaliziramo.«

Ker se vsa tri podjetja ukvarjajo z različnimi dejavnostmi, je med njimi težko najti skupni imenovalec. Eden pa vendarle obstaja – povezujejo jih družinske vezi ali partnerstvo. Kot je povedal Mitja Škerjanc, bo tradicijo podjetja nadaljeval sin, ki je že od malih nog vpet v podjetje. Sodelavca in partnerja Mitja Čotar in Zvonko Cotič morebitna nesoglasja rešujeta z dialogom in strpnostjo, pravita. Petro Šinigoj pa je za direktorico predlagala soprogova mama. V nominiranih podjetjih skrbijo tudi za to, da se zaposleni dobro počutijo. Mitja Škerjanc je izpostavil prijateljsko komunikacijo, premalo pa gradijo odnose, je bil samokritičen. V podjetju razvijajo kolegialne odnose, je nadaljeval Mitja Čotar, ki se je s partnerjem Zvonkom Cotičem že v začetku odločil, da bo odnos z delavci pošten in korekten. Pri nas so zaposleni ključ do uspeha, je dodala Petra Šinigoj. »Kar koli delamo, je zadaj vedno tim odličnih sodelavcev, zato tudi iščemo ljudi, ki verjamejo v to, kar delamo«.

Ljudje najšibkejši člen kibernetske varnosti

V zadnjem obdobju veliko govorimo o kibernetski varnosti. Kot je razložila Petra Šinigoj, imajo v podjetju kar dva IT-oddelka, enega za podjetje in drugega za stranke, kibernetske napade pa uspešno odbijajo. Podjetje Structum dela v panogi, kjer je veliko fizičnega dela, vseeno pa uporabljajo programsko opremo za shranjevanje podatkov. Za njihovo spletno varnost skrbi specializirano podjetje. Podjetje Škerjanc v svojo marketinško dejavnost vključuje znanje umetne inteligence, pravi Mitja Škerjanc. Ljudje so najšibkejši člen v varovanju pred kibernetskimi napadi. Kako pomembno je izobraziti zaposlene o tem, je govoril predstavnik Telekoma Slovenije Dalibor Vukovič iz operativnega centra za kibernetsko varnost. Dejal je, da ni podjetja, ki ne bi bilo ranljivo, zato je treba vlagati tudi v varnost. Kaj pa podjetjem preostane, če so vendarle žrtev napada? Nika Prhaj iz Zavarovalnice Triglav pravi, da so iz zavedanja, kakšno škodo lahko povzročijo kibernetski napadi, razvili produkt zavarovanje kibernetske zaščite. Poskušali so zajeti čim več področij, da si podjetja pokrijejo stroške, nastale po napadu.