Oba arhaična kulta sta se v pustnem dogajanju ohranila do danes, je dejal Bogataj. Po njegovih besedah poznamo karnevalske sprevode, ki pomenijo kritiko družbenih razmer v Sloveniji, Evropi in v svetu, poznamo pa tudi "gledališče zgodovine", kar pomeni, da na živ način prikazujemo določene pustne like in njihova nastopanja, kakor so bila značilna za bolj odmaknjena zgodovinska obdobja.

Kot tretji način izražanja v pustnih maskah je Bogataj navedel "interpretacijo pustne tradicije", ko zaradi marketinških razlogov določeni tradicionalni pustni liki nastopajo v drugih funkcijah.

Etnologinja Mateja Habinc pa je kot glavno razliko med nesodobnim in sodobnim pustovanjem navedla to, da se danes maskirajo vsi, ki se želijo, kar pomeni, da je pust podlegel komercializaciji. Habinčeva meni, da je danes ob pustu manj samoustvarjanja, večina ustvarjalnosti pa je po njenih besedah osredotočena na skupinske maske, ki se odzivajo na aktualno dogajanje.

Pustovanje kot znak turizma

K temu je Habinčeva dodala, da pustovanje postaja zaščitna znamka identifikacije na lokalni ravni in s tem znak turizma. Zanimiv fenomen se ji zdi, da se že od let po drugi svetovni vojni v mestu prikazujejo v obliki povork predvsem maske iz okoliškega podeželja, veliko manj pa je pri nas mestnega pustnega dogajanja.

Foto: Jaka Adamič

Najbolj poznan slovenski pustni lik je kurent ali korant, je pojasnil Bogataj. Kot je opisal, gre za masko s ptujskega polja, Haloz in delno obrobja Slovenskih goric. Kurent je zelo draga maska in hkrati pojav, ki se razvija iz zgodovine naprej, saj se današnji kurent precej razlikuje od prvega, je dodal. Sicer pa začetka pustnega praznovanja v zgodovini ne moremo natančno določiti, verjetno pa, tako Bogataj, sega v prazgodovinsko davnino.

Habinčeva je začetek maskiranja opisala kot del različnih gledaliških uprizoritev, obredov življenjskega in letnega cikla. "V evropskem kontekstu ga je začela kot pogansko preganjati predvsem Cerkev, zaradi katere se je večina maskiranja tudi prenesla iz božično-novoletnega časa na sedanji zimsko-pomladni čas," je dejala Habinčeva. Pustovanje je opisala kot sinonim za prehod iz zime v pomlad.

Iz Dnevnikove tiskane izdaje: Z masko nikar za volan

Pust kot mastni praznik oziroma praznik krofov

Že na splošno velja, da mora biti hrana za pusta čim bolj mastna in kalorična, navaja Lea Kužnik z Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana. Krofi so bili nekoč značilna pustna jed, danes pa jih v pekarnah pripravljajo skozi vse leto. Kljub temu jih v pustnem času Slovenci pojemo največ, najraje pa imamo klasične krofe z marmelado. Po navedbah Kužnikove so bili krofi sprva le praznična pustna jed iz kvašenega testa, ocvrti na maslu, svinjski masti ali olju. Nadevi krofov so bili večinoma marmeladni, v sodobnem času pa se kot nadev pojavljata tudi čokolada in vanilijeva krema.

"Bistvo pusta je v tem, da je bilo to zadnje obdobje po božiču, ko so se ljudje še temeljito najedli," pa je pojasnil Bogataj. Dodal je, da je pustnemu času sledilo dolgo obdobje posta, zaradi česar so si ljudje ob pustu privoščili mastno hrano in takrat tudi hitreje porabili kalorije kot danes. Ljudje so si poleg krofov v pustnem času privoščili tudi druge ocvrte testene jedi.

Foto: Matej Povše

Kužnikova in Bogataj sta se strinjala, da so krofi povezani z dunajsko dvorno kuhinjo iz prve polovice 19. stoletja, vendar so današnji krofi precej drugačni. Kot je dejal Bogataj, so bili krofi takrat bistveno manjši in ocvrti na maslu, nadevani pa so bili z brusnično ali marelično marmelado. "Krofi pri nas pa so se prilagodili našemu načinu življenja in načinu življenja naših prednikov," je pojasnil in dodal, da so se pri nas cvrli nenadevani krofi in na svinjski masti.