1. Cena električne energije

HSE trdi da bo TEŠ 6 zagotavljal cenejšo električno energijo in da brez nje domači kupci ne bi imeli alternative. Ta argument je zavajajoč, temelji na napačnem razumevanju alternative v razvoju nacionalnega gospodarstva in na napačni razlagi delovanja trga električne energije v Evropski zvezi. V zdravih tržnih gospodarstvih se nižje cene lahko dosegajo z vstopom konkurenčnih ponudnikov na osnovi donosnosti, ne pa s širjenjem zmogljivosti in monopolističnimi težnjami istega ponudnika. TEŠ 6 z nadaljevanjem rabe premoga ne more prispevati k znižanju cen, ne ponuja alternative, ampak jo dolgoročno onemogoča. Projekt je bil že na začetku zastavljen kot edina možnost brez resne obdelave alternativ. Kar zadeva trg električne energije v Evropski zvezi, je treba vedeti, da se cena električne energije določa na borzi v Leipzigu in ni odvisna od proizvodne cene. Končni potrošnik ni odvisen od kakšnega izsiljevalskega proizvajalca.

2. Kdo skrbi za ceno

Rast cen glede na druge države ni skrb HSE, ampak Vlade Republike Slovenije in njene nacionalne energetske politike (NEP). V sedaj veljavni NEP projekt TEŠ 6 sploh ni vključen, v bodočem, ki še ni bil sprejet, je pa le eden od možnih scenarijev, ki pa bi nas močno oddaljil od evropskih okoljskih ciljev, ki smo si jih skupaj zastavili. Namesto da bi Slovenijo po 2027 karseda razbremenili emisij ogljikovega dioksida zaradi uporabe premoga v TEŠ, se vsiljuje odločitev, ki bi zatrla razvoj konkurenčnih alternativnih obnovljivih virov energije za dodatnih 27 let, do leta 2054. Ob tem dejstvu je tehnološka učinkovitost novega bloka irelevantna.

3. Alternativa obstaja

V nasprotju s trditvami HSE Slovenija lahko izbira med več možnostmi trajnostne energetske oskrbe. Inštitut Jožef Stefan je pripravil pet energetskih scenarijev za NEP 2010-2030. V dveh scenarijih predvideva zaustavitev vlaganja v TEŠ 6 brez ovir za zagotavljanje varne oskrbe z energijo pa tudi vzdrževanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Sprašujem se, zakaj Slovenija ne bi smela pospešiti podpore neizkoriščenega potenciala obnovljivih virov in s tem tudi tako zaželenega tehnološkega razvoja in razvoja delovnih mest v območju obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti.

 

Brez državnih poroštev za TEŠ 6 bi ta projekt prepustili ekonomski logiki. Posodobitev blokov 4 in 5 z obratovanjem najdlje do leta 2027 pa je možna tudi brez državnih poroštev. Posledično bi se bistveno prej sprostil potencial razvoja drugih energetskih alternativ. To je kompromisna alternativna linija, ki stremi k cilju, da se čim prej preselimo iz na premogu utemeljene energetske politike v obnovljive vire.

 

Študija, ki jo je naročil HSE podjetju Evonik Industries za ovrednotenje prenove in podaljšanje življenjske dobe blokov 4 in 5, je lahko zadeva konfliktnih interesov, ker sodeluje Evonik Industries tudi pri investiciji v blok 6, ki je konkurenčen projektu obnove obstoječih blokov 4 in 5. V tej študiji je izračun stroškov za prenovo blokov 4 in 5 temeljil na napačni podmeni TEŠ obratovanja za še 150.000 ur, ne pa za realnih dodatnih 83.000 obratovalnih ur, najdlje do leta 2027. Takšen izračun prikaže posodobitev seveda kot predrago in neutemeljeno alternativo TEŠ 6.

4. Gospodinje, gospodarstvo in davkoplačevalci

Tako koncipiran projekt, ki naj bi se ob neznani končni ceni financiral s pomočjo državnega poroštva, pomeni veliko tveganje, da bi primanjkljaj na koncu morale pokrivati gospodinje in gospodarstvo oziroma davkoplačevalci. To me skrbi kot davkoplačevalca in kot politika. V zdravem tržnem gospodarstvu podjetniki, prepričani o donosnosti svojega projekta, tvegajo z lastnim kapitalom. Problem in politična odgovornost je v tem, da je HSE v stoodstotni lasti države.

5. Nenavadno gibanje cene projekta

Naj spomnim HSE, da je bila prva predstavljena vrednost investicije marca 2006 656 milijonov evrov in je nato narasla v naslednjih programih do 1425 milijonov evrov in v zadnjem programu prišla celo do 1303 milijonov evrov (vse v tekočih cenah). Cene teh investicij vključujejo tudi strošek financiranja, ki ga HSE v svoji izjavi ni prištel in ne pričakujem financiranja tega projekta z lastnimi viri. Največji vpliv na tako drastično povečanje investicijske vrednosti je imela pogodba z glavnim dobaviteljem opreme, podjetjem Alstom. Med drugim je bil mehanizem eskalacijske klavzule v pogodbi močno naklonjen dobavitelju in je dopustil, da je narasel celotni pogodbeni znesek, vključno z maržo dobavitelja. Že samo zato lahko dvomim, da smo soočeni z zadnjo ceno projekta. Sprašujem se, kako je mogoče, da se "na zahtevo" oziroma po prvi resni kritiki zniža cena celotnega projekta za 120 milijonov evrov, potem pa se odloči. Dovolim si domnevati, da je bila cena prej napihnjena ali pa ob novi ceni ne bomo dobili tega, kar je obljubljeno. Take predračunske in tehnične spremembe ne krepijo verodostojnosti projekta in najavljajo podražitve v nadaljevanju. Ugotovitve protikorupcijske komisije puščam ob tej priliki ob strani.

6. Osebno spremenjeno stališče

Na obisku v TEŠ leta 2009 mi je vodstvo predstavilo projekt v najlepši luči. Pod tem vtisom sem nekoliko omilil svoj kritičen odnos do njega. Kasneje pa sem z dodatnim študijem ugotavljal vse več odprtih vprašanj, nerealnih predpostavk in netransparentnega obnašanja. Predvsem pa iz zgodbe štrli dejstvo, da je velikost vlaganj na KW bistveno višja od evropskega povprečja. Za to razliko nisem videl stvarne razlage.

Prepričan sem, da investitor ne obravnava primerno štirih ključnih elementov, ki bodo dolgoročno določali ceno električne energije iz TEŠ 6:

1) stroški premoga,

2) razvoj skupnega energetskega trga,

3) zahteve izvajanja nizkoogljične strategije v Evropski zvezi,

4) stroški ob zaključku obratovanja projekta.

Pred nami je že četrta različica investicijskega načrta, vsakič z drugačnimi številkami. Številke lahko prirejamo, stvarnosti ne moremo. Ob takih dejstvih je lahko moje mnenje z vso odgovornostjo samo odklonilno. Neetično se mi zdi s takim projektom obremeniti državo in njene davkoplačevalce.

Opomba: Zaradi izjemne dolžine pismo objavljamo v skrajšani obliki.