Dva Primoža

Pisma bralcev - sobota, 06.02.2010 Tekst: Bralec

Mislil sem, da je Primož Peterka že prenehal skakati, ko sem pred kratkim v Delu ali Dnevniku zasledil kratek intervju z njim, v katerem je povedal, da trenira in da ima izpolnjeno olimpijsko normo, mislim da približno izpred leta dni, ter da si želi na olimpijado...

Oglas

Moram povedati, da spremljam smučarske skoke že od rane mladosti. Dobro se spominjam Polde, Finžgarja in kasneje Šlibarja ter njegovih 141 metrov v Oberstdorfu, Pečarja, Zajca, Omana, v spominu so mi ostali še Mesec, Štefančič, Norčič. Pa moj namen ni naštevati skakalcev, ki so veliko prispevali k razvoju tega športa v Sloveniji.

Naj rečem le to, da so bili Ulaga, Debeljak, Petek, Benkovič in seveda Peterka tisti, ki so največ naredili za to, da naši skoki toliko pomenijo Slovencem, ali pa so bili vzor generaciji skakalcev, ki sedaj zastopa našo državo na tekmovanjih.

Zdajšnja situacija ni prav nič rožnata. Resda so letošnji rezultati (beri Kranjec in mladinski svetovni podprvak Prevc, ki je edini poleg Kranjca in Damjana izpolnil olimpijsko normo) boljši kot lansko leto, a saj bi bili tako ali tako res težko slabši.

Če odštejemo torej Kranjca, Prevca in delno Damjana, saj si sam služi denar za preživetje, nam tako rekoč nič ne ostane. Pa so velike skakalne nacije, ki zaslug svojih skakalcev ne pozabijo. V njihovih olimpijskih ekipah so mojstri, ki imajo tudi več kot trideset let kot Kasaj, Okabe pri Japoncih in Schmitt ter Uhrmann pri Nemcih, pa ne bi več našteval. Prav ti skakalci so včasih skupaj s Peterko krojili svetovni vrh in ga krojijo še danes.

Primoža Peterko je Matjaž Zupan po prejšnji sezoni, čeprav je spadal med naše najboljše skakalce, preprosto odslovil. Njegovo mesto v olimpijski ekipi pa je zasedel Primož Pikel, ki se le poredko uvršča med dobitnike točk.

Če Peterka ni več dober za na tekme, je dolžnost Smučarske zveze Slovenije, da se od njega poslovi in se mu zahvali za vse, kar je za ta šport naredil! Kajti pričakovati, da bo nekdo, pa čeprav Primož Peterka, lahko po več kot enoletni odsotnosti iz svetovnega in celinskega pokala še dosegal rezultate, kakršnih v naši zgodovini ni še nihče, ni mogoče.

Ni čudno, da je prenehal tekmovati svetovni prvak Benkovič, ni čudno da je odšel Jernej Damjan na svoje.

Po glavi mi roji tale misel: Vasja Bajc je ustvaril Jakuba Jando, Jelko Gros je ustvaril Primoža Peterko, Matjaž Zupan pa je ustvaril sebe.

Peter Kozin, Ljubljana