Na zakonu o kmetijskih zemljiščih se ne utegne narediti pajčevina. Poslanci so ga spremenili maja lani, spremenili so ga včeraj in spremenili ga bodo spet jeseni, ko se spočiti in zagoreli vrnejo s parlamentarnih počitnic. Z včerajšnjo spremembo, katere edini cilj je bil močno oklestiti odškodnino zaradi gradnje na kmetijskih zemljiščih, se je zelo mudilo - domnevno zaradi mladih družin. Če odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč koalicijski poslanci ne bi znižali včeraj, bi mladina, ki želi graditi hiše na poljih in travnikih, v času parlamentarnih počitnic zbežala v mesta in nikoli več je ne bi videli na podeželju. Včeraj popravljeni zakon jo bo menda zadržal tam, jesenski ponovni popravki pa naj bi prinesli celovito izboljšanje tega istega zakona.
In zakaj ne bi vseh sprememb opravili v enem zamahu, torej jeseni, ko bo ministrstvo za kmetijstvo in okolje, kot obljublja minister Franc Bogovič, pripravilo celovite spremembe zakona o kmetijskih zemljiščih? Zato, ker so mlade družine, ki naj bi jim bile tokratne spremembe namenjene, le priročen izgovor. Če bi kdo od mladih do jeseni še vložil zahtevek za gradbeno dovoljenje in bi moral po veljavnem zakonu plačati visoko odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča, bi mu jo tako in tako vrnili, kot jo bodo vrnili (vsaj razliko) vsem, ki so jo plačali od lanske uveljavitve zakona o kmetijskih zemljiščih do včeraj.
A pri spreminjanju zakona o kmetijskih zemljiščih še zdaleč ne gre za mlade družine. Politikom zanje ni kaj prida mar. V igri so veliko večji (p)tiči, ki bodo imeli korist od znižanja ali v mnogih primerih celo ukinitve odškodnin zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč. Ptič, ki bi mu sprememba zakona o kmetijskih zemljiščih utegnila koristiti, je morda Feniks. A ne tisti iz egipčanske mitologije, ampak bodoče gospodarsko središče v Posavju, nad katerim se navdušuje predvsem minister SDS Andrej Vizjak.
Za mitološkega feniksa velja, da naj bi si vsakih 500 let zgradil gnezdo in se sežgal, iz njegovega pepela pa naj bi zletel nov feniks. Koliko ptičev bo poletelo iz pepela včeraj znova zažganega zakona o kmetijskih zemljiščih, bo znano kmalu. Nedvoumno pa je že zdaj, da je treba feniksom v prid poleg zakona o kmetijskih zemljiščih ekspresno hitro spremeniti tudi zakon o graditvi objektov, o prostorskem načrtovanju, o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor... Vse po skrajšanem ali nujnem postopku, vse brez javne razprave, vse brez upoštevanja mnenja stroke, na katero se vlada požvižga in tepta vse pod seboj, kot da bi sedela v patrii, ki vozi po bojiščih v Afganistanu.
Rokohitrsko spreminjanje zemljiške, prostorske in okoljske zakonodaje je zaskrbelo celo komisijo za preprečevanje korupcije. Opozorila je, da na tem področju deluje veliko zasebnih interesov in lobijev, zato je korupcijsko izrazito izpostavljeno. Komisija tako meni, da bi bilo primerno in nujno, da se predlogi teh zakonov zadržijo, dajo v javno razpravo, postavijo jasni roki in pripravijo vsebinske utemeljitve posameznih rešitev.
A karavane ne ustavi niti ta pasji lajež.