DeSUS naj bi pred leti v Mariboru ustanovili kot depandanso takratne Združene liste socialnih demokratov (danes samo še Socialnih demokratov). Se pravi z namenom, da bi pobrali glasove upokojencev politično konkurenčnim strankam, če pa bi prišli v parlament, pa naj bi bil DeSUS "naravni" zaveznik stranke nekdanjih komunistov. Tako je približno tudi bilo, dokler nekomu oziroma neki skupini ni padlo na misel, da je mogoče DeSUS uporabiti tudi za bolj oprijemljive cilje. Da so torej upokojenci pripravna politično-tržna niša, skozi katero je mogoče spretnim posameznikom zlahka priti do dobro plačanih in vplivnih služb v državni administraciji in v državnih podjetjih ter v bankah, hkrati pa je DeSUS kot stranka v parlamentu lahko tudi odlično izhodišče za uveljavljanje poslovnih interesov botrov iz ozadja stranke. Zdi se, da zamisel dobro deluje.

Odkar so pred skoraj desetimi leti tako na krmilo stranke pripeljali politično prozornega Erjavca, je DeSUS v (vsaki) vladi. In Erjavec v vsaki vladi minister (za to in ono). Če mu te želje ne izpolnijo, Erjavec zruši predsednika vlade, kot je lani Boruta Pahorja. Politični analitiki so stranki upokojenskega stanu napovedovali, da bo izginila s političnega prizorišča, kot se je to zgodilo stranki mladih. A so pri tem pozabili, da je upokojencev bistveno več kot mladih z volilno pravico in da so krajšega spomina. Zato pri stavi na upokojenske glasove skoraj ni mogoče zgrešiti. Od več kot pol milijona jih je vedno mogoče najti vsaj 50.000, ki verjamejo, da volijo svojo, to je stranko upokojencev. In tako je DeSUS stranka, ki je obsojena na to, da sedi v parlamentu. In da je v vladi.

Zdaj vendarle kaže, da je zaupanje volilcev v DeSUS začelo vidno upadati. Po nekaterih raziskavah javnega mnenja bi na volitvah, če bi te bile zdaj, Erjavec z DeSUS gladko pogrnil pred pragom za vstop v parlament. Če pa stranka ni (več) v parlamentu, potem tudi Erjavca ne potrebuje več, bi bila še najbolj verjetna razlaga ostrih prepirov in bojev v vrhu stranke. Večni Karl je res v velikih težavah: po zrušitvi Pahorjeve vlade mu na eni strani po predsedniškem položaju strežejo znotraj stranke, na drugi pa je v bistvu prazne malhe, ko je treba volilcem DeSUS vsaj na videz pokazati, da je on tisti, ki uveljavlja interese upokojencev. Povedano naravnost, koalicije je lahko izsiljeval, ko je bil v položaju jezička na politični tehtnici. Po zadnjih predčasnih volitvah, ki jih Erjavec zrežiral zase in predvsem za oblastiželjno SDS, to ni več, kajti tudi brez njega lahko Janševa koalicija za silo preživi. Poleg tega je veliko vprašanje, ali bi Erjavcu pri morebitnem izstopu sledili vsi poslanci DeSUS.

A se zanj trenutek resnice vseeno bliža. V precep sta ga namreč spravili opozicijski stranki, ki sta vložili novelo zakona za uravnoteženje javnih financ, s katero naj bi 26.000 upokojencem vrnili znižane pokojnine, dvesto in več tisočem pa regres. Če poslanci DeSUS ta predlog opozicije podprejo, se lahko Erjavcu zgodi, da mu rdeči karton pokaže Janša, kar bi verjetno dokončno zapečatilo njegovo politično kariero. A enako se mu utegne zgoditi, če omenjenim upokojencem znova obrne hrbet.