A ti isti župani in poslanci (in nekateri novi) zdaj bentijo čez Židana in želijo odškodnine znova črtati iz zakona. Ker menda hromijo gospodarski razvoj, mlade družine pa s podeželja rinejo v mesta.
Veljavni zakon o kmetijskih zemljiščih je šolski primer, kako ministrstva in poslanci ne bi smeli delovati. Ali bolje: nedelovati. Se je kdo od njih sploh poglobil v zakon, preden so pritisnili na glasovalno tipko? Mar ni v Sloveniji nobenega strokovnjaka, ki bi znal predvideti, kakšne posledice bo prinesla uveljavitev zakona, da ga ne bi bilo treba po letu dni spet spreminjati?
Glavni namen lani prenovljenega zemljiškega zakona je bil z zbrano odškodnino za kmetovanje ponovno usposobiti površine, na katerih se hrana ne proizvaja več. Kar je zgrešen koncept. Kaj namreč pomagajo odškodnine, ko je zemljišče enkrat pozidano? Postavlja se tudi vprašanje, ali ne bi bilo za državo ceneje, če bi sprejela ukrepe, ki bi zaraščanje kmetijskih zemljišč preprečili, namesto da troši denar, da jih ozdravi zaraščenosti? Bivša poslanka SD Breda Pečan je sicer razmišljala v to smer, a pri drugih kolegih ni naletela na posluh. Predlagala je, da bi v zakon o kmetijskih zemljiščih vnesli določilo, po katerem bi lahko lastniku, čigar zemljišče ni "v kondiciji", to odvzeli iz posesti in ga dali v obdelavo tistemu, ki zna, hoče in zmore.
Kot zdaj kaže, pa kmetijskih zemljišč v prihodnje ne bomo varovali niti s ponovnim oživljanjem niti z odškodninami, ki se jih je v letu dni namesto načrtovanih 20 milijonov evrov nateklo desetkrat manj - premalo, da bi se kmetijsko ministrstvo sploh lotilo usposabljanja novih zemljišč za kmetovanje, zato je zbrani denar izpuhtel nekje v državnem proračunu. Zanimivo bo tudi spremljati, kakšno bo stališče ministrstva za kmetijstvo in okolje do morebitne ponovne odprave odškodnin. Lani je Dejan Židan - podprt s stališči strokovnih služb ministrstva - vztrajal, da brez njih ni zakona o kmetijskih zemljiščih. Bodo isti strokovnjaki Židanovemu nasledniku Francu Bogoviču zdaj svetovali, naj odškodnine ukine?
Morda pa bodo to morali storiti po diktatu največje vladne stranke - SDS, ki je avtorica predloga novega zemljiškega zakona? Tri njene koalicijske partnerice (DL, NSi in DeSUS) so "odločno" podporo zakonu že napovedale, a iz njihovih prvih odzivov je mogoče sklepati, da se v vsebino niso pretirano poglobile. Po zagotovilih Janeza Vasleta iz Nove Slovenije vlada z zakonom uresničuje zavezo iz koalicijske pogodbe, ki med drugim pravi: "Odpravili bomo odškodnine za spremembo namembnosti zemljišč, ki v naravi ne predstavljajo potenciala za kmetijsko pridelavo." Ko smo poslanca opomnili, da je ta zakon, ki odškodnine odpravlja prav za vsa zemljišča, v nasprotju celo s koalicijsko pogodbo, pa je odločnost skopnela: "To je malo zamotano vprašanje, posebno zame, ker nisem poglobljen v tej zadevi. Bomo to preverili. Ne bi vam vedel povedati natančnega odgovora."
Poglobljenosti manjka tudi Rihardu Branislju iz Državljanske liste, ki je ugotovil, da je slovenska politika zamudila vlak za uvedbo odškodnin zaradi pozidave kmetijskih zemljišč. To bi morala po njegovem storiti pred desetimi leti, ko sta se gospodarstvo in gradbeništvo pregrevala. "Takrat je bil čas za uvedbo teh odškodnin, ta trenutek pa ne," je modroval Braniselj. Očitno ne vedoč, da je Slovenija odškodnino za spremembo namembnosti že imela in da so poslanci natančno pred desetimi leti izglasovali njeno ukinitev.
Naj jim bo to v opomin, da bodo tokrat dobro premislili, kaj počno.
