Novi lastniki, ustvarjeni v tem pogrošnem ciklu bogatenja, svojo pravo podobo in razumevanje realnosti najbolje kažejo prav v teh dneh. Franc Gajšek, ki ga domači denarni barometer uvršča nekoliko višje od 50. mesta in ki si je sloves zgradil s sovražnimi prevzemi, si je tako najprej privoščil majhno nedolžno igro s svojimi 190 šiviljami na minimalcu. Denar za plače jim je nakazal, dve ure kasneje pa umaknil. Začuda šivilje niso delile njegovega smisla za humor, zato pa so lahko v začetku tega tedna slišale več očitkov na svoj račun: da ne znajo zašiti gumbov, kot se spodobi, da ne znajo zašiti rokavov, kot bi naj šivilje znale. In tudi zato da je Labod v izgubi. Stoječ v svojih zlatih šolenčkih s stereotipno podobo nouveau riche je dajal vtis, da je prišel iz nekega drugega časa in nekega drugega okolja, za katerega smo bili prepričani, da je minilo, užaljen, da je kdo podvomil o njegovi pripravljenosti izplačati delavcem plače, pa čeprav z zamudo.

Zgodba je seveda stereotipna: na eni strani lastniki, ki so tako ali drugače izčrpali podjetje in pričakujejo odpovedovanje od zaposlenih, na drugi strani delavci in delavke, ujeti v primežu strahu pred negotovo prihodnostjo in anemični od boja brez učinka. Prav lastniki pa so bili edini, ki bi lahko v letih debelih krav, konjunkture in visokih dobičkov denar usmerjali v rezervo za suhe čase ali, še bolje, v razvoj. "Cilji družbe Labod so širjenje maloprodajne mreže, utrjevanje Labodovih blagovnih znamk, število zaposlenih se bo povečevalo," je leta 2007 razlagal Gajšek le nekaj mesecev po tem, ko je od države kupil večinski delež Laboda. Seveda se ni zgodilo nič od tega, izgovore pa je našel najprej v krizi tekstilne industrije, danes pa v vsesplošni krizi. Tako je napovedal odpust 20 režijskih delavcev, o usodi šivilj pa bodo odločali tehnologi.

Da je tekstilna industrija lahko uspešna tudi v Evropi, dokazujeta vsaj dve podjetji. Švedski H&M je lanski dobiček povečal za 12,5 odstotka na 1,44 milijarde evrov, in kar je še posebej zanimivo, tudi dobiček v treh mesecih pred novembrom 2008 je v primerjavi z enakim obdobjem leto prej narasel za 9,4 odstotka, čeprav je v tem času gospodarska kriza dosegla vrhunec. Za leto 2009 so napovedali 7000 novih zaposlitev. Tudi španski Inditex, lastnik blagovne znamke Zara, je v lanskem letu povečal dobiček v primerjavi z letom poprej, oba velikana pa sta dobiček povečala ob hkratnem nižanju cen svojih izdelkov. Predvsem H&M je v prejšnjih dveh letih tudi precej razširil svojo trgovsko mrežo, po besedah švedskega bančnega analitika Andersa Wiklunda pa pridobil predvsem s preusmeritvijo kupcev z nekoliko dražjih blagovnih znamk na cenejšo, a še vedno dovolj "šik" znamko.

Primerjava dveh evropskih "cheap'n'chic" gigantov z Labodom je morda res nehigienska, a kaže na to, da kriza (ne tekstilna ne splošna) ni vseobsegajoča in nepremagljiva, pa tudi, da je bil čas prosperitete v Sloveniji v večini primerov izgubljen čas. Sedaj pa je težko verjeti, da bodo bogati lastniki še dolgo vztrajali pri očitno hirajočih podjetjih, ki jim trg izginja pred nosom in se jim skladišča polnijo z izdelki, ki jih nihče noče ali pa si jih preprosto ne more privoščiti.

Prva resna žrtev krize je človekovo dostojanstvo. Tega lahko prizadenejo odvetniki v oblekah za 1500 evrov, ki upravam svetujejo kako odpuščati in pri tem v žep pospravijo pavšal v višini 20 delavskih plač. Tega lahko prizadene tudi lastnik, ki se zaposlenim ne opraviči za poigravanje s plačami in jim ob tem očita še slabo delo, prav tako kot lahko dostojanstvo prizadene prvi vstop v skladišče Rdečega križa. Položaj postaja vse slabši, tudi analize Umarja so slabe, napovedi še slabše, zato bi veljalo razmišljati o človeškem pristopu do zaposlenih, ki niso le številke in stroškovna mesta.

Tak odnos bo v naslednjih mesecih še kako potreben, saj se vladni bojni načrt za spopad s krizo ustavlja pri debati o debelini obrobe zemljevida z označenimi premiki sovražnika. Znižanje plač poslancem in imenovanim državnim uradnikom ter preložitev uskladitve plač za javni sektor ali navsezadnje subvencioniranje skrajšanega delovnega časa so pač le to: izbira debeline obrobe. Z besedami, ki jih je uporabil Bernd Buchholz, vodja nemških časopisov pri založbi Gruner+Jahr ob neki drugi priložnosti: "Ljudem, ki se sončijo na strehi, je treba povedati, naj se dvignejo iz ležalnikov in odložijo osvežilne napitke."