Poraženi leta 1945. A vsaj pri nas zmagovalci leta 1990. Iz česar jasno sklepam, da je pred vrsto držav še veliko dela, še vedno živijo v totalitarizmu zavezništva druge vojne, še jih ni, kot nas, odrešil med mojim dopustom v "največjega Slovenca" zrasli J. J. (Ta pa ima apetit, raste kot goba!)
In prav tanajvečji nas je te dni tudi obvestil, da bo:
1. Odslej imel vse govore vseh časov ob vseh priložnostih kar on sam, ker nihče drug ne more povedati bolj prav kot on.
2. SDS bo naredil vse, da bi jeseni Slovenija končno dobila prvega demokratičnega predsednika.
Dragi državljani, doslej ste torej štirikrat, na neposrednih volitvah, večinsko volili narobe, volili ste nedemokrate, bedaki neumni! Zdaj vam je Ata povedal, kaj je prav: v prvem krogu Zver, v drugem Pahor. Ki trenutno v znoju tekmujeta, kdo je zmožen bolj retardiranega, bolj domačijskega, bolj sluzavega populizma.
Zdi se, da bo to "pravo" demokracijo zelo enostavno doseči. Le Türka je treba za tri mesece pospraviti v hladilnik. V družbi nedemokratične večine volilcev, da mu ne bo dolgčas.
No, vsaj v kulturi je vse v najlepšem redu: EPK je v Mariboru plačala reklamni spot nenadkriljivemu županu Kanglerju. To ceneno politično propagando, preoblečeno v kvazietnološki zmazek, so mu podarili za rojstni dan, plačali pa smo jo kar iz menda hudo pičlega proračuna za EPK. Izvrstno. Druga nadaljevanka o velikih Mariborčanih bo gotovo posvečena etnonastopu Viol v Sarajevu.
Potem so bili na vrsti poslanci. 29 poslancev, večinoma iz SD, je izglasovalo poroštva za TEŠ 6, 20 jih je bilo proti, drugi niso glasovali. Nauk? 29 jih je zastopalo interese ozke skupine ljudi, 51 pa se jih ni izreklo, da bi tako lahko teh 29, manj kot tretjina (!), uveljavilo svoj 1,3 milijarde vreden specifični interes. A ne le svoj, tudi njihov, kajti leve in desne stranke, ki so sicer ravno tako podpirale poroštvo za TEŠ 6, so na eleganten način dosegle svoje, ne da bi dvignile rokico. Le SD se je v svoji znani neinteligentni maniri izpostavila - za napačno stvar. Režimska Pop TV je nato zvečer za "neodvisno" mnenje povprašala Mateja Lahovnika - Frutka. Kako lepo! Lahovnika, do grla vpletenega v ta TEŠ-6-klobčič.
Zadevo je potem skušal rešiti demos (ne Demos), civilna pobuda za referendum proti državnemu poroštvu, ki jo je sprožil Vili Kovačič. Na žalost je padla v vodo zaradi nepoznavanja procedur.
In potem je eksplodiral še Uran. Javnost se je odzvala z ogorčenjem. Da Cerkev ne more biti nad državo in izgnati človeka. A da ne? Cerkev je totalitarna ustanova, je nad vsako državo s svojim pravnim redom, ki ne upošteva državnega, ki denimo pedofilov ni predala laičnim oblastem, če te niso same česa izbrskale, ki zadeve ureja za zaprtimi zidovi in svoje člane zavezuje k molku, tudi ko ta ubija. Ki združuje občestvo, cerkveno in laično, ki se s takim delovanjem strinja. Zgrožena reakcija ob sedanjem dogajanju z Uranom je torej dvakrat hipokrizija: nenadoma so vsi ogorčeni, četudi ni jasno, čemu je bil ukrep izrečen, in to samo zato, ker je Uran tako "dobrodušen", tako "ljudski". In tako "naš". Tak ljubek zaplankani patriotizem, kajneda? Seveda, saj za "naše" v tej deželici nikoli ne veljajo enaka merila kot za nenaše, pa naj delajo še take neumnosti. Moralni relativizem znotraj katolištva je že naravnost neverjeten. Očitno le še ateisti verjamemo v odgovornost.
In drugič: ali je greh prikrivanega očetovstva res tako nesorazmeren v primerjavi z grehom finančnega poloma mariborske škofije? Pa saj gre za zatajenega otroka, za otroka, ki je rastel brez očeta in je torej manj razvit državljan, če uporabim patetično dikcijo in zblojeno logiko slovenske desnice! In rastel je tudi brez alimentov, če smem dodati še profano materialno plat. In to naj bi bil majhen greh najvišjega slovenskega predstavnika Cerkve, ki naj bi bila moralna avtoriteta? Bi bilo torej zavoženo življenje otroka (in po vsej verjetnosti tudi bogaboječe mame, ki domnevnega očeta ne upa poklicati na odgovornost) manj kot mariborska denarna polomija? Zame ne. Zame je predstavnik institucije, ki sicer pridiga nekaj tako škodljivega, kot je prepoved kondomov, sam pa v celibatu plodi nepriznane otroke, natančno tista hipokrizija, ki ljudi množično odvrača od katolištva, ki zato v razvitem svetu odmira, širi pa se le v območju revščine in nevednosti. Da kradejo enako zavzeto kot "brezbožniki", pa tako in tako priča stanje vatikanskih bank.
No, morda Uran tega greha ni kriv. A dejstvo, da ne pristaja na test očetovstva, je priznanje krivde, to je menda vsakomur jasno. Kdor je nedolžen, testa ne zavrne. Morda seveda drži, da odgovarja za finančne grehe, a pri teh vsaj posredno le ni bil čisto brezmadežen, saj je bil vendar nadškof, torej hierarhično, objektivno, če že ne subjektivno odgovoren. Morda je res tudi grešni kozel za grehe drugih "finančnikov". Pa kaj! Se je jasno opredelil do tega, kar je Cerkev naredila svojim vlagateljem? Ne. Gre prostovoljno v Trst? (Trst, urico iz Ljubljane, kazen in pol, kot bi ga iz enega rimskega predmestja pregnali v drugega.) Da. Tako kot gredo vsi duhovniki tja, kamor jih pač pošljejo. Pravici do svobodne izbire, do svobodne besede in tudi volje so se sami odrekli ob posvetitvi. Torej?
Pri vsej tej nevihti v domači kahli je zanimivo pravzaprav le eno: slovensko katolištvo se ni nikoli javno oglasilo ob nobeni vatikanski nebulozi, neumnosti ali krivici. Lepo pobožno je molčalo ob najhujših pregrehah utaje pedofilije, finančnih škandalov itn. Ni zahtevalo kazni za mariborske financarje. Zdaj se je nenadoma zbudilo, celo majhno facebookovsko revolucijo proti Vatikanu je sprožilo. To je dobra novica. V Avstriji so se mu uprli že pred leti - a veliko bolj načelno in v bran žrtvam, ne storilcem. Tudi z množičnim izstopom iz Cerkve.
