Kadar koli sta svet novinarskih poročil in filmski svet neusklajena, smo na pragu velike civilizacijske krize. Do septembra 2001 so bili najbolj gledani filmi Harry Potter, Gospodar prstanov in Shrek. Ponujali so jih kot filme za otroke, v resnici pa so bili vsi trije lepe pravljične drame za odrasle. Po nujnih komplikacijah so se srečno končali z zmago dobrega nad zlim, v kar verjamejo odrasli. Otroci so bolj pametni. Isto leto je prišel 11. september. Bin Laden se je zgledoval po Bruceu Willisu in filmih katastrofe iz konca osemdesetih let. Od tam naprej smo gledali samo še nesrečo vojakov v puščavskih državah, filmi pa so prikazovali obveščevalne agente v službi zla.

Tajne službe se hvalijo, da od tistega septembra naprej popolnoma nadzorujejo vse komunikacije in imajo pregled nad gibanjem svojih tarč. Vsak posameznik je potencialen sovražnik. Računalniki spremljajo vse zemeljske in mobilne telefonske klice. Ker imajo telefoni vgrajeno satelitsko navigacijo, je mogoče z njo določiti lokacijo vsakogar tudi takrat, ko nima prižganega telefona. Pod nadzorom so vsa elektronska pošta in obiski vseh računalniških strani. Če spodobna tajna služba te podatke združi z bazo Facebooka, v kateri je skoraj milijarda ljudi, in jo križa s profili uporabnikov Googla ter transakcijami kreditnih kartic, v hipu ve vse o vsakem prebivalcu planeta, ki zna brati in pisati.

To naj bi posebej veljalo za krizna območja, kjer so v zraku še opazovalni cepelini s kamerami visoke definicije, na vsakem križišču pa je vojaški blok. Tam o vseh vedo prav vse. Zato nekdanji šef egiptovske obveščevalne službe in nesojeni predsedniški kandidat Omar Sulejman v svoji popolnoma črni pisarni brez oken nima niti računalnika niti mobilnega telefona. On nikoli ni maral, če je kdor koli kar koli vedel o njem. Tajne službe pa vedo vse, ker varnost sveta to zahteva.

Ampak kako je potem mogoče, da talibani sredi belega dneva splezajo na nedograjen nebotičnik v središču Kabula in z njega dva dni streljajo, preden jih iz obupa pobijejo z letalstvom? Kaj delajo tajni agenti z vsemi informacijami? Vsakega človeka, ki mu ne pade na pamet, da bi streljal z gradbišča, imajo pod kontrolo, talibani pa mirno telefonirajo in se zabavajo z metalci raket. Ne gre pozabiti, da je bilo gibanje uradno uničeno že pred desetimi leti. Za Iran, ki je velika in resna država, ne znajo prepričljivo povedati, ali razvija jedrsko orožje ali ne in niti tega, koliko je režim stabilen. V Siriji imajo težave razbrati, kdo se s kom bori in kdo je na čigavi strani. Če hočeš tam kaj vedeti, moraš spremljati Youtube, ki je bolj razviden od obveščevalnih analiz. Le kam gledajo tajni agenti obveščevalnih služb, da so dan pred izbruhom revolucije na Tahrirju zagotavljali, kako nepremakljiv je režim Hosnija Mubaraka? Še tretji dan protestov so dajali nedvoumne izjave o tem, kako se bo predsednik obdržal na oblasti. Iz pietete ne bom omenjal Norveške in Andersa Breivika. Kot da agenti ne bi bili brali blogov deklariranih desnih ekstremistov, ki svoje načrte objavljajo na spletu. Le koga nadzorujejo?

Spet smo v obdobju neskladja filmov in novinarskih poročil. To pa utegne biti nevarno. V Kotlarju, krojaču, vojaku, vohunu so tajni agenti resna druščina profesionalnih karieristov, ki se posvečajo zgolj mednarodnim intrigam in plezanju po hierarhični lestvici tajne vohunske organizacije. Ko pride do spolnosti, se pojavi zgolj kot izraz čiste patriotske ljubezni ali ciničnega orodja za nevtralizacijo konkurenčnega agenta. John Le Carré je mojster diskretnih likov, ki delujejo v podtonih. V Misiji nemogoče IV. je še lepše. Tajna agentka uporabi svoje telo samo toliko, da pride v bližino človeka, ki zna na pamet kodo za dostop do satelita. Pa še za ta manever razkrije samo ramena. Vse drugo opravi z udarci karateja. Glavni junak zgodbe, ki preprečuje konec sveta z atomskimi bombami, je zvest družinski človek. Pripravljen je ubiti šest ljudi in sedeti v zaporu v Moskvi zato, da reši življenje in čast svoje žene. Potem brez madeža na duši in telesu med Rusijo, Dubajem in Indijo reši še ves svet.

Kako drugače so postopali agenti v časih, ko je bil svet še urejen. Leta 1953 je izšel prvi roman o Jamesu Bondu. Od tajnega agenta se je takrat pričakovalo, da gre iz ene postelje v drugo, je pedanten pri mešanju koktajlov, razbija hitre avtomobile in z nasmehom živi razvratno življenje. Delo pa opravlja profesionalno. Istega leta je britanski tajni agent organiziral državni udar v Iranu. S pomočjo ameriških agentov je odstranil demokratično izvoljenega naprednega premierja Mohameda Mosadeha in na njegovo mesto postavil šaha Rezo Pahlavija. Šah je zdržal do leta 1979, ko je Coppola poslal pijanega agenta Martina Sheena na lov za ponorelim Marlonom Brandom v Vietnam. Medtem ko dva ameriška individualista drug proti drugemu rešujeta travme ameriške neokolonialne vojne kot izgubljena posameznika, so milijoni Irancev v sijajni kolektivni akciji s prestola odnesli najzvestejšega ameriškega zaveznika in vzpostavili teokracijo.

Sedaj očitno nismo v časih Jamesa Bonda, ampak Martina Sheena. V uspešnih vohunskih filmih so tajni agentje čednostni liki, ki kompetentno rešujejo vse probleme sodobnega sveta in z njega odstranjujejo vse ovire. V novinarskih poročilih pa so ta teden suspendirali 11 agentov ameriške tajne službe, ki varujejo predsednika Združenih držav. Med pripravami na obisk Baracka Obame v Kolumbiji "so v hotelske sobe pripeljali prostitutke", kot berem v uglednih časopisih, in preživeli noč kot v filmu. Z malo sreče bi šla noč neopazno mimo. Vendar je hotelsko osebje v sobi našlo spolno delavko v hudem sporu z enim od agentov, ker ji ni hotel plačati za opravljeno nočno delo.

Tajnim agentom lahko odpustimo, če se jim zdi, da se na potovanjih po toplih krajih želijo obnašati kot James Bond. Vendar on niti v filmih niti v romanih ni plačeval za seks. Bil je samoumeven del avanture.

Standardi tajnih agentov so hudo padli. Ob tem, kar smo v zadnjih letih od tajnih služb dobili o Afganistanu, Iraku, Egiptu in Siriji, bi previdnost narekovala, da ne verjamemo nič od tega, kar sedaj govorijo o Iranu. Možnost, da so pravilno precenili položaj, je zelo majhna.