"Mi, ki si prizadevamo, da bi bil ta jebeni kapitalizem bolj človeški in pravičen, smo pravzaprav največji borci za njegovo ohranitev."

Branimir Štrukelj oznanja, da je branik kapitalizma (Mladina, 13. aprila 2012)

* * *

"Vprašanje je, če bo Evropa imela tisto moralno moč, notranjo moč, da bo to krizo prebrodila. Tukaj so pa vrednote, ki se imenujejo skromnost, varčevanje, omejevanje apetitov. Mi moramo stopili v neki drugačen civilizacijski okvir, če hočemo prebroditi to krizo."

Kardinal Franc Rode oznanja, naj ne sodimo vere po znanilcu (24ur.com, 12. aprila 2012)

* * *

"Varčevalni ukrepi, ki jih predlaga vlada, so podobni tistim, ki so jih izvajale ali pa jih izvajajo druge države EU, ki so na podobni stopnji razvoja kot Slovenija. Ukrepi zato niso radikalni."

Janez Janša oznanja evropsko blagodejnost ukrepov (Dnevnik, 16. aprila 2012)

* * *

Ko je stari svet še imel svoje osišče in težišče, je bila v obtoku sintagma o Jugoslaviji kot deželi socializma s človeškim obrazom. Pač, bolje so nas hranili, lepše oblačili, manj zapirali, spuščali čez mejo po nakupih, za zaslužkom, pa celo po vednost in omiko. A ta sintagma, ki je v osemdesetih že dobila (vsaj delno) konkurenco v madžarskem gulaš-komunizmu Janosa Kadarja, v nekem trenutku ni več zadovoljevala. Še vedno ni bila odprta, kompetitivna demokracija, kot smo si polnokrvno demokracijo takrat naivno predstavljali. Zato sem, v eni svojih prvih kolumn za Mladino, Jugoslavijo razglasil kot deželo stalinizma s človeškim obrazom, Slovenijo pa kot deželo stalinizma s še bolj človeškim obrazom. Pač, človeški obraz je maska, ki zakriva pogled na pravo podobo. In vsi smo bili, tako sem menil takrat, sokrivi za takšno stanje. Zdi se, in sindikalist Štrukelj je dobro zadel, da se sedaj nekaj takega dogaja s poskusi mehčanja, blaženja podivjanega neoliberalizma. Malo bo prisiljen popustiti, da bi ohranil bistvo neoliberalne revolucije, ki razlašča revne, da bi pomagala bogatim. A manevrski prostor je res majhen, čeravno ne verjamem, da lahko zaripli obrazi ulice pripeljejo deželo na bolje. Še nikjer je niso. Lahko pa jezne množice pripravijo pogoje, da se emancipatorni procesi začno odvijati, ali preprečijo, da se odvijajo v napačno smer. Na koncu se mora odločanje o ukrepih in strategijah vendarle končati tam, kjer se je začelo - v zakonodajnih in izvršnih telesih. A, da bi jih v to prisilili, se bomo očitno morali v naslednjih mesecih zatekati k stavkam, k protestom na ulicah, k aktivnemu sodelovanju pri odločanju o lastni usodi.

Ta vlada misli zares. Tako zares, da ji nič, niti manipulacija niti laž nista odveč. To ni več tarifni boj, je veliko več. Je kulturna revolucija. Prekucništvo, kjer koalicija svojih motivov niti ne skriva: demontirati socialno državo ter načelo solidarnosti. Pri tem ne izključujejo nič, niti grožnje in manipulacije. Denimo, policistom njihov nekdanji sodrug, sedaj pa resorni minister, "nastavi" sklep o mobilizaciji z operativnimi navodili in pravili o ravnanju pripadnikov notranjega ministrstva in policije v izrednih razmerah in vojni. Samo politični analfabet ne razume sporočila prvega pendreka države. A ne samo njega. Superminisiter za šolstvo, znanost, kulturo in preostale bastarde nepooblaščeno izda "okrožnico" o vedenju zaposlenih v času stavke. Ustrahovanje? Da! In predvsem ni jasno, ali so diletanti ali so tako zelo arogantni. Denimo, minister Turk izvaja svoje sklepe o "rezervah" v izvajanju pouka na napačnih predpostavkah o demografskih trendih (domnevnem padanju natalitete ves čas po letu devetdeset). Internetno opismenjen minister bi lahko malo prebrskal strani Statističnega zavoda RS. In še hujši je flop okoli nadzora in regulacije avtorskih honorarjev. Vlada bo imela ekskluzivno ingerenco nad avtorskimi pogodbami. Kako bo oblikovala kriterije presoje? Res nimajo kaj pametnejšega delati? In predvsem, priporočajo, zavodi naj izkoriščajo lastne kapacitete. A vedo, kaj govorijo? Naj (ob vsem spoštovanju) hišnik Festivala Ljubljana stopi na oder Križank kot Hamlet, biljeterka pa kot Ofelija? Naj legenda nacionalke, priljubljeni portir Božo (če že ni upokojen) namesto Rončela dela oddajo Izza odra?

Zdi se, kot da je kaplar napovedal totalno vojno Sloveniji. Zato je treba organizirati obrambo. Na vseh frontah in z vsemi razpoložljivimi silami. A tu nastane problem. Denimo, tisti, ki so predlani popeljali študente in dijake pred parlament, da bi ustavili ureditev področja malega dela, sedaj, ko jim uničujejo javno in brezplačno šolstvo, molčijo. A študenti se bodo že prebudili. Huje je, da sta ob ključnih vprašanjih dezorientirani dve opozicijski stranki. Tretje pa ni. SD ima problem, ker jo njen predsednik premalo posluša, PS pa, ker preveč posluša svojega predsednika. Tako na predvečer stranki nimata artikuliranega in kategoričnega odnosa do generalne stavke javnega sektorja. Predsednika obeh strank se brez nujne distance spogledujeta z zlatim fiskalnim pravilom. Naglica ima predvsem funkcijo onemogočanja referenduma. Torej služi Janši za dnevnopolitične cilje. A odpirati ustavo na vrat na nos, ubiti bika, da bi skuhal rep, je politično nerazsodno. Nikamor se ne mudi. Ustavo gre spreminjati takrat, ko bo dosežen širok politični in splošni družbeni konsenz. Referendumska pravila bi bilo nujno spremeniti. A nujno še ne pomeni takoj. Ta koalicija in vlada sta rezala meso iz kilavega života Pahorjeve koalicije in sedaj naj ta pomaga Janši? Če vsi resno mislijo, da je potrebno in nujno omejiti inflacijo referendumov, naj se zavežejo pred svojimi volilci in javnostjo, da bo parlament tik pred iztekom legislature z aklimacijo spremenil referendumske pogoje. In predvsem izločil možnost referendumov o človekovih pravicah. Večji del sedanje vladne koalicije je še pred kratkim stal za referendumom o družinskem zakoniku. Enako velja za državni svet. Potrebno ga je redefinirati, a dvodomni sistem je smiseln in potreben. In predvsem se odprava mudi sedanji vladi zgolj zaradi instituta veta, v času ko parlamentarna večina kopni.

Prejšnja, Pahorjeva vlada je bila, včasih upravičeno, včasih neupravičeno, pod nenehnim obleganjem, a se k podobnim metodam ustrahovanja kot sedanja ni zatekala. Ljudje se niso bali govoriti o problemih, niso se bali izražati svojih mnenj. Sedaj je igra drugačna. Strah in grožnje krojijo vzdušje v deželi. Kot sem že zapisal, v obdobju hladne vojne, kakršna vlada v Sloveniji, je mogoča samo ena oblika ravnovesja - ravnovesje strahu. Sindikati bodo ostali v tej borbi za očuvanje socialne države sami, brez podpore politike, upajmo, da s čim večjo podporo članstva in javnosti. Oblast ukinja dodatno pedagoško pomoč otrokom s posebnimi potrebami, reducira šolske svetovalne službe, bonitete za drugega in naslednje otroke v predšolski vzgoji, vrača standard pouka in vzgoje na že davno preseženo raven, ukinja brezplačne srednješolske malice, ki jih je tik pred volitvami pompozno uvedla, čeprav niso bili pripravljeni pogoji za realizacijo, (sicer maloštevilnim) azilantom jemlje dostojanstvo in drobiž, ki jim je bil doslej namenjen, po drugi strani pa premier pravi, da je sklep o vztrajanju naših vojakov v Afganistanu do konca leta 2014 dober, in ko v času vsesplošnega varčevanja slovenska vojska kupuje za 7,8 milijona evrov streliva, se je treba upreti.

Še dobro, da je vsaj policijski vodni top pokvarjen, nakup novega pa je prejšnja opozicija takratni resorni ministrici preprečila.