Ena bedna polovica
Letošnja turistična sezona na Hrvaškem je bila na najboljši poti, da podre vse rekorde in, kar je morda še pomembneje, dodatno okrepi in utrdi prijateljske vezi s sosednjo Slovenijo. Horde turistov so prečkale hrvaško mejo, okupirale "najlepše morje na svetu", zasedle hotele, marine in pristanišča, gostinske lokale in plaže, da so turistični delavci že pregorevali. Skratka, številke so bile fascinantne, hkrati pa so odpirale nekaj vprašanj, ki sodijo v področje agentov Mulderja in Scullyjeve iz Dosjejev X. Prehod meje je bil za 10 odstotkov večji od lanskega, nočitev pa samo 5 odstotkov več. Kje je spalo teh pet odstotkov razlike, še ni povsem jasno, razen če so lani hodili po dva v avtu, letos pa je vsak turist prišel s svojim, ali pa so spali na klopeh po parkih. Zaslužek od turizma 7 odstotkov večji kot lani, izvenpenzionska poraba pa kar 30 odstotkov nižja kot lani! Ali so turisti živeli zgolj od sončnih zahodov in so iz domovine prinesli prav vse, skupaj s sladoledom, kondomi in sodčki piva? Tujih plovil je bilo nekaj odstotkov več kot lani, porabila pa so nekaj odstotkov manj goriva. Ali je bil veter ugoden, da so raje jadrali, kot prižigali motorje, in tako oškodovali hrvaške črpalkarje ter proračun, ali pa so v kakšnem skritem zalivčku vrgli sidro za ves teden in tolkli po zalogah iz domače shrambe? Za vse te enigme, vredne romana Dana Browna, znanost in paraznanost še iščeta pojasnila. Tudi letos je pomembno vlogo v hrvaški turistični statistiki igral podatek, koliko tujcev je od kod prišlo v Lijepo njihovo. Več je bilo Čehov, Poljakov, Rusov, Romunov in Ukrajincev, manj pa tradicionalnih Nemcev in Avstrijcev, ki jih je menda prizadela gospodarska kriza. To je sicer beden izgovor, kajti Hrvaški je treba biti zvest, ko ti je najtežje! Kaj pa Slovenci? Kaj si o nas mislijo sosedje, zgovorno priča šestkolonski naslov v časopisu: "Pol slovenske vlade počitnikuje na Hrvaškem!" Gre za nov rekord, ki ga bo redkokatera država, tudi bogatejša od Slovenije, lahko podrla. Nekateri so iz tega takoj sklepali, da je med državama zavel nov toplotni val odnosov. Po večletnem pavlihovsko-jelinčičevskem žigosanju tistih, ki bi se samo peljali sto metrov od meje na Kolpi, kaj šele, da bi jo prečkali, saj bi s tem storili akt veleizdaje, je slovenska politika na visoki ravni ponovno množično zastopana v hrvaški turistični statistiki. Toda, statistika je spet pokazala vse svoje razkošje relativnosti. Slovenska vlada namreč šteje samo še nekaj imen in tista polovica, ki zapravlja na Hrvaškem, so pravzaprav piškavi trije ministri. Hrvati se zdaj lahko upravičeno sprašujejo, ali ne gre za podli Pahorjev manever, ko se je namesto za volitve odločil za porazdelitev kupa resorjev med peščico ministrov in s tem je povzročil velik upad obiska ministrskega zbora Jadranu ter posredno tudi izpad precejšnjega dohodka od turizma. Priznati morate, da je vendarle razlika med polovico ministrov, ko je ministrski zbor kompleten, in polovico ministrov vlade, kakršno imamo zdaj. Bojim se, da bo to ohladilo pri kranjskogorskem kaminu otopljene odnose med Pahorjem in Kosorjevo ter zapletlo proces arbitraže.
Z božjo pomočjo
Američani v vsaki stvari vidijo božji prst. Zato na dolarju piše "V boga verjamemo", vsako vaško veselico in politični govor začnejo in končajo z "Bog blagoslovi Ameriko", sodno prisego, da bodo govorili nič drugega kakor resnico, pa obvezno oplemenitijo z dodatkom "Naj mi bog pomaga". Že vedo, da je resnico težko izreči brez božje pomoči. Ko ste že pomislili, da je bog res vseprisoten v ameriškem življenju, se vsevišnji pojavi na novem področju. Zdaj so mu všeč ameriške predsedniške volitve. To je ameriškemu ljudstvu razkrila ena izmed republikanskih kandidatk za naslednjega ameriškega predsednika. Michele Bachmann iz Minnesote. Preko nje je bog sporočil Američanom nekatere stvari, ki jih sicer ni najti v evangeliju, ki širi krščanski nauk vse tja do vesoljskih črnih lukenj. Najprej se je postavila ob bok samemu Mojzesu, za katerega so doslej, očitno zmotno, mislili, da je edini, ki je dobil ukaze v obliki desetih zapovedi neposredno od tistega zgoraj. Michele je namreč že pred petimi leti zaupala volilcem, da jo je bog osebno pozval, naj se poda v boj za sedež v kongresu. Potem jo je bog lani milo prosil, naj se poda tudi v kampanjo za predsedniške volitve. Če je ne bi, se ona prav gotovo ne bi lotila tega početja, katerega edini cilj je rešiti ZDA pred brezbožniki, ki z Obamo vodijo ZDA naravnost v pekel. Skratka, Bachmannova samo sledi navodilom od zgoraj in nič več. Kot božja kandidatka za predsednico pa ima seveda tudi nekatere druge informacije, ki se nanašajo na odnose med bogom in ZDA. Te je razkrila svojim pristašem pred dnevi na Floridi, ki jim je, potem ko so slišali njene besede, spodnja čeljust padla na prsi in še zdaj tam stoji. "Najprej je Washington zatresel potres, potem pa je vzhodno obalo ZDA prizadel strahoten orkan. To je bilo božje sporočilo in svarilo ameriškim politikom. Ali me boste končno poslušali in ubogali? Ali boste, oblast in demokrati, končno prisluhnili rjovenju ameriškega ljudstva, ki hoče drugačno oblast, ki bo manj trošila sredstva iz državnega proračuna za šole, socialo, brezposelne?" Volilcem je bog sporočil, naj za predsednico izvolijo Bachmannovo, ki bo ustregla njegovi želji, da ZDA zmanjšajo proračunske izdatke, znižajo davke najbogatejšim in Obamo pošljejo na smetišče zgodovine skupaj z zdravstveno reformo. Bog je po mnenju Bachmannove goreč pristaš Friedmanove ekonomske šole, ki nasprotuje posegom vlade v ekonomijo. V Beli hiši pa očitno ne ubogajo boga in pripravljajo večmilijonsko proračunsko pomoč za odpravo posledic orkana, zato bog pripravlja novo kazen, saj nad Atlantikom že nastaja nov orkan Katja, ki drvi proti Obamovi Ameriki. Tako bo, vse dokler na volitvah ne zmaga njegova politična odposlanka na ozemlju ZDA.