Za to, da črki ć in đ v Sloveniji nista zadržali statusa prvoligaša in sta kot zadnjeuvrščeni pač izpadli direktno v tretjo ligo, od koder sta se med prvoligaše prebila znakca @ in €, ni kriva nikakršna pristranskost sodnikov ali nenaklonjenost Standardizacijske zveze Slovenije. Ne, prvenstvo je bilo povsem regularno, ć in đ pa preprosto nista bili dovolj uporabljani črki in zato nista osvojili dovolj točk. Njuna gol razlika je bila naravnost katastrofalna. Za nameček pa je bil zaostanek za osemindvajsetim mestom, ki sta si ga ob koncu prvenstva razdelili črki h in f, neulovljiv že sedem kol pred koncem.

O tem, da je letošnji boj za obstanek v prvi ligi le utopična želja zvestih navijačev, sem se prepričal že pred nekaj meseci, ko so me povabili na zaslišanje na policijo in sem tam prijaznima policistoma narekoval svojo izjavo, v kateri sem omenil tudi ime Marka Đorđića. Policist, ki je zapisoval moje besede, je dalj časa s prstom zmedeno krožil po tipkovnici, preden je končno našel črko đ, nato pa se je obrnil k meni in se mi opravičil, češ da policisti zelo redko uporabljajo to črko. Priznam, da sem bil v šoku. Prepričan sem bil, da so policijske postaje za črko đ domač teren, na katerem ta zlahka premaguje tudi glavne favorite standardizacijskega prvenstva, črke a, e, m, r in s. Prepričan sem bil namreč, da na policijskih postajah vsakodnevno mrgoli raznoraznih Đorđićev, Đorđevićev, Đinđićev in drugih pritepenskih sumljivcev, ki črki đ sami zagotavljajo več kot potrebno uporabo.

In ko sem zaprepaden končno spoznal, da strani črne kronike niso več neosvojljiva trdnjava črk ć in đ, ker tam v resnici ne prevladujejo mladoletni prestopniki na -ić, marveč tajkuni na -ot, politiki na - ša in gradbeniki na -ar, mi je bilo jasno, da je izpad neizogiben. Razigrane črke v imenih in priimkih akterjev velikih afer so tako iz kola v kolo črki ć in đ brez težav nadigravale, pogosto pa kar burleskno osmešile, da sta bili videti kot največji amaterki. Mimo izterjevalcev sta tako drvela Bavčar in Šrot, redarje iz Globala so preigravali JJ, Wolf, Cekuta in Erjavec, Zidar in Črnigoj sta si ob dilerjih neovirana izmenjevala dvojne podaje, ob visokih podajah v kazenski prostor pa sta bila za roparje menjalnic večkrat previsoka zakonca Čepin.

Žarek upanja je sicer posvetil v trinajstem kolu, ko so igralca in režiserja Branka Djuriča osumili utaje davkov in je kot kriminalec Branko Đurić čez noč napolnil vse slovenske medije, ć in đ pa sta takrat po izjemni igri dosegli visoki zmagi nad črkama n in l. A ker je na žalost ostalo zgolj pri sumu kaznivega dejanja in je zgodba kmalu potihnila, sta se ć in đ že v petnajstem kolu vrnili na stara pota in doživeli katastrofalna poraza v derbijih spodnjega dela razpredelnice. Navijači smo sicer še naprej ohranjali upanje, prepričani, da bomo v spomladanskem delu prvenstva, ko prideta na vrsto debati o džamiji in izbrisanih, uspeli nadoknaditi velikanski zaostanek, a kaj ko mufti že dolgo ni več Osman Đogić, temveč Nedžad Grabus, nasprotniki pa so med izbrisane prebrisano podtaknili nekdanjega Rožleta Branka Ivanovskega. Na koncu so črkama ć in đ preostale le še kulturne in športne strani, kjer sta se letos pogosto pojavljala Fužinca Zlatan Ćordić in Samir Handanović, a se je tam v šestnajstem kolu s črko ć kot za šalo poigrala črka č, medtem ko sta v osemnajstem in devetnajstem kolu črki d in j druga za drugo rutinirano odpravili s črko đ.

Ć in đ bosta tako v naslednji sezoni morala prepustiti mesto mladima @ in € ter se s pomočjo tipke alt gr dokazovati v tretji standardizacijski ligi. Pri standardizaciji pač ni prostora za sentimentalnost, ni posluha za dolgoletno tradicijo in nihče ne meri števila privržencev posameznih črk. Če ljudje črke ne uporabljajo, leti ta ven in pika.

Mi pa se bomo morali sprijazniti s tem, da moramo, če želimo črki ć in đ znova spraviti v prvo standardizacijsko ligo, otroke na -ić prenehati brezplodno usmerjati v šport in kulturo, temveč jih bo treba priučiti politiki, gospodarskemu kriminalu, preprodaji orožja na debelo in korupciji na državni ravni. Zgolj s športnimi in kulturnimi uspehi na eni ter krajami in vlomi na drugi strani si namreč ne bomo zagotovili zadostne uporabe črk đ in ć. Igra je namreč napredovala in zahteva od igralcev vedno več taktičnega znanja in tehnične podkovanosti. Če torej želimo đ in ć znova popeljati na sam vrh, med najbolj uporabljane črke v Sloveniji, bomo morali začeti z bolj sistematično vzgojo mladih talentov in bodoče Marke Đorđiće izšolati za direktorje, člane nadzornih svetov in ministre. V parlamentu namreč trenutno ni niti ene črke ć, na dolgi lestvici predsednikov nadzornih svetov pa je le ena sama.

In vse dokler bo tako, moramo biti zadovoljni, da lahko svoje ime sploh zapišemo, in moramo biti ponosni na svojo standardizacijsko tretjerazrednost. Predvsem pa smo lahko neskončno srečni, da niso načela uporabnosti že zdavnaj vpeljali tudi v prvi pravopisni ligi in z nekim novim standardiziranim Slovenskim pravopisom zapisovanje črk ć in đ v Sloveniji kratko malo prepovedali. Če sem iskren, mi ob vsej tej standardizaciji ne gre v glavo, kako za vraga še niso prišli na to idejo.