A kaj hočemo! Kolumnisti si tém ne izberemo vedno svobodno, ampak se nam včasih vsilijo same od sebe - in to v trenutkih, ko nam prav nič ne pašejo. V sedanji koaliciji in še posebej v SDS je nekaj ministrov, zaradi katerih ne bi imel nič proti, če bi Janša dobil še en mandat. To so Virant, Zver in Turk. A to je premalo. V vladi in nasploh v tej koaliciji je namreč tudi cela vrsta prevagujočih ljudi, ki bi jim rad s čarobno paličico svojega glasu preprečil, da bi še kdaj pustošili pri političnem koritu. To so Erjavec, Rupel in Podobnik. V samem parlamentu pa med večinsko garnituro ne morem videti Grimsa, Soka in Černača. Že prvi od teh treh bi bil sam dovolj za odločitev, da ne bom nikdar volil nikogar, ki bi mu lahko pomagal na oblast.
Sicer ne verjamem, da bo država šla k hudiču, če bo Janša znova zmagal, vendar si kljub temu želim novo zamenjavo oblasti. Sicer je bilo dobro, da so bile pomladne stranke štiri leta na oblasti. Bil je namreč skrajni čas, da se nekaj spremeni.
Pa saj se tudi je! In to radikalno!
Pomladna koalicija je v teh štirih letih v Slovenijo uvedla politiko kot nekakšen menedžment ali še bolje inženiring demokracije, v katerem je dovoljeno vse, kar ni izrecno prepovedano. Njihova politična drža je kontradiktorna mešanica doslednega legalističnega tehnokratizma in improviziranega voluntarističnega moraliziranja. Prvi del te eksplozivne zmesi jim daje formalno pokritje za vsa njihova dejanja, drugi del pa jih dela drugačne od njihovih političnih nasprotnikov.
J. J. $amp; Co. sicer niso nič drugega kot psevdoliberalni in psevdosocialistični nergači - tako kot vse prejšnje vlade in večina sedanje opozicije -, le da so bolj vešči moralizatorske retorike. Sedanja vlada je nedvomno sposobna vladati brez usodne škode za državo in državljane, vendar ne brez kolateralne škode za politično in posledično tudi intelektualno, moralno in seveda socialno klimo.
Vsak problem, ki ga rešujejo, pa naj bo še tako tehničen ali strokoven, interpretirajo kot krivico, ki jo je treba popraviti; vsak zakon, ki ga sprejmejo; vsak omet, ki nam pade na glavo, in vsak asfalt, ki se nam zliže pod pnevmatikami; vsak plačni razred, ki ga korigirajo; vsak novinar, ki jih popljuva, in vsak urednik, ki jih ne mara; vsaka depeša, ki jo pošljejo; vsak član nadzornega sveta, ki ga zamenjajo; vsaka interpelacija ali zgolj replika opozicije; vsaka poteza Hrvaške ali Srbije; vsak pezde, ki ga podkupijo; vsak brezplačnik, ki si ga izmislijo… - vse je že sámo po sebi krivica ali posledica krivice. Pomladna koalicija se bo zapisala v slovensko zgodovino kot vlada, ki je svoje poslanstvo zgradila na jezi in ga tudi užaljeno odslužila. Upam, da ga bo na tem temelju tudi sesula. Janšo pa si bom zapomnil kvečjemu po tem, da je bil kar naprej jezen in užaljen. Life is a bitch and then you die.
Janši pa kljub temu napovedujem še en mandat, ker je volilce - in to vse, ne samo svoje - uročil z moraliziranjem, ki se mu ne moremo upreti. Vsi govorimo samo še o tem, kaj je prav in kaj ne. Vsi Janševi politični konkurenti (in zavezniki) govorijo samo še o tem, kaj je prav in kaj ne. Slovenijo je obsedlo vprašanje politične pravičnosti in morale, kakor ju vidi Janša v vsaki najmanjši pori družbenega življenja, razprava na to temo pa je na trenutke popolnoma otročja. Še nikoli nisem imel občutka, da živim v tako infantilni državi, kot ga imam zdaj. Saj ne rečem, da zadeve ne funkcionirajo. Tudi ne rečem, da ne bi mogle funkcionirati bolje. Pa vendar se je Slovenija po Janševi zaslugi spremenila v orjaški vrtec, v katerem se aktivno prebivalstvo kot trop slabo poučenih in polkvalificiranih brezdelnežev prepira o zapletenih in usodnih vprašanjih politologije, politične ekonomije in filozofije, filozofije prava, gospodarstva, diplomacije, medijev, komunikologije in sociologije. Karkoli o teh temah rečemo, vedno ima na koncu prav vlada: po črki zakona niso naredili nič narobe, na nekaterih področjih pa se lahko pohvalijo tudi s konkretnimi rezultati.
Toda vse to nima prav nič opraviti ne s človeško ne s politično zdravo pametjo. Ta vlada je ustvarila nerealni paralelni svet moraliziranja, ki z dejanskimi problemi nima nobene zveze in ki tudi ne ponuja nobenih konkretnih rešitev. Vladi gre za to, da dokaže, da ima prav in da niso imeli prav tisti pred njimi. Ni problem. Če je vse krivično, je tudi vse dovoljeno. Zato je vse, kar naredijo, prav. Ni debate. No, ker se pač radi kregamo, se spuščamo v svobodni, a brezplodni prepir za oslovo senco z vso opozicijsko krvoločnostjo, ki jo premoremo. Saj vendar ne gre za Janšo, temveč za Slovenijo! Kakšen nateg!
Kverulantnih Slovencev ni bilo težko speljati na led - in že naslednjo nedeljo bo taisti osel šel na led že drugič.
