Takole, kot je navedeno v naslovu, se je zapisalo novinarju (Dnevnik, 15. 6. 2024), ko je skušal slovenski javnosti sporočiti še eno »prisrčno novico« iz naše najnovejše »prestolnice«. Kaj točno je pri tem mislil, bodo bralci Dnevnika težko razumeli. Vsaj taki kot jaz, ki so svoje znanje skovali v slovenskih šolah. Članek je namreč napisan v nerazumljivi (bruseljski) latovščini. Pa tudi sicer razumljivi strokovni izrazi imajo do neprepoznavnosti spremenjen osnovni pomen. Povprečen bralec tako iz članka lahko razbere le to, kar je zapisano v vznemirljivem naslovu članka. Da bi bil prav to tudi namen pisca, raje ne bi špekuliral.
Kakorkoli, novinarju gre nekaj le verjeti. Da Slovenijo čaka zajeten račun iz Bruslja. Polmilijardni. Zaenkrat le to, ne pa kakšna grozljiva »bomba«. Toda tovrstni računi bodo še kar prihajali. So nekakšen davek na neumnost, ki ga naivneži vedno plačujejo (prevarantom). In sedanji način razlaganja »klimatskih sprememb« je prav takšna neumnost, predvsem pa brezobziren posmeh vsem, ki so v šoli kdaj izdelali kakšen razred več.
Klima in njene »spremembe« seveda niso nikakršen novodobni »izum«, ampak tisočleten naravni pojav. Isto velja tudi za »zmes plinov, vodne pare in trdnih delcev, ki sestavlja ozračje« – SSKJ. To zmes preprosto poznamo kot zrak, ki ga dihamo (brezplačno). V ozračju so seveda tudi plini, bistveni (esencialni) za obstoj življenja na Zemlji (dušik 78 %, kisik 21 % in drugi 1 %). Najpomembnejši med njimi je ogljikov dioksid CO2, s komaj 0,03-odstotnim deležem v zraku. In menda naj bi bila prav »previsoka« prisotnost življenjsko najpomembnejšega plina povod za sankcijo iz Bruslja. Polmilijardna grožnja.
Ogljikov dioksid CO2 po novodobni »okoljski doktrini« nenadoma (in nedokazano) uvrščajo med »toplogredne pline«, ki da povzročajo segrevanje planeta. Izmišljen izraz (konstrukt) izvira od vrtičkarjem dobro znane tople grede: gre za zaprte naprave za gojenje rastlin s trdno, a prosojno streho, ki omogoča osončenost in preprečuje vdor mrzlega zraka. Plini v gredi seveda niso toplogredni, ampak taki kot povsod v okolju. Tudi toplogredne naprave seveda ni v atmosferi planeta, prav tako ni toplogrednih plinov. Je pa žal vedno večje človekovo onesnaževanje zraka in okolja. A to zaenkrat moti in ogroža le onesnaževalca.
Temperatura na planetu je od nekdaj in še vedno odvisna od sonca in njegovega sevanja. V zgodovini Zemlje se jakost sevanja venomer spreminja in z njo tudi klima in klimatska obdobja (ledene dobe). Zaradi spremenjene sončeve aktivnosti se planet trenutno spet nekoliko segreva, ker počasi prehaja iz nekakšne »male ledene dobe« v drugo, toplejšo. Seveda je sedanje segrevanje relativno in neznatno. In za planet prav nič strašljivo.
Ujme so občasen, a reden naravni pojav. Človeku (lastniku) povzročajo škodo, v naravi pa delujejo kot mehanizem naravnega izbora. Za ujmami ostajajo najmočnejši (izbranci). Človek na ujme praviloma ne more vplivati, lahko pa omejeno vpliva na posledice ujm s tem, da gozdu trajno omogoča odporno izgradnjo svojih naravnih struktur. Pri načrtovani sečnji 7,2 milijona m3 in le nekaj nižjem poseku gozdu prepuščamo le skromne možnosti za uspešno odpravo (sanacijo) posledic posegov. A to je že druga zgodba.
Arne Kozina, dipl. ing. gozd., Ljubljana
