Učiteljeve vloge v družbi so se zgodovinsko spreminjale: bil je prenašalec znanja in védenja, bil je načrtovalec in organizator, izpraševalec in ocenjevalec, predvsem pa je bil vzgojitelj, prijatelj in vzornik. Zavedanje o neprecenljivem vplivu, ki ga ima učitelj na sodobne in naslednje rodove, sega v čas svetopisemskega kralja Salomona (10. stol. pr. n. št.) in egipčanskega modreca Imhotepa (okoli leta 2600 pr. n. št.), ki sta bila najzgodnejša glasnika modrostnih naukov, etičnih zahtev in pravil življenja.
Od 4. stol. pr. n. št. nastopijo v antični Grčiji filozofi – ljubitelji in učitelji modrosti ter brezkompromisni predstavniki in glasniki etičnega življenja; tudi še vedno aktualni Zaratustra, Konfucij in Lao Tzu sodijo med zgodovinsko izjemno pomembne učitelje moralnih naukov, ki so se za vedno vtisnili v spomin človeka.
Vpliv učiteljevih dejanj na prihodnost lahko strnemo v kratek aforizem, ki se je pojavil v nekem intervjuju ruskega pisatelja in nobelovega nagrajenca Borisa Pasternaka, a ga že skoraj 40 let (zmotno) pripisujejo avstrijski pisateljici Marie von Ebner-Eschnebach: »To, kar počnemo danes, vpliva na to, kako bo svet videti v prihodnosti.« Ne glede na to, kdo je avtor citata, je njegovo sporočilo jasno: kot učitelji moramo svoja dejanja skrbno premisliti in ravnati odgovorno. Tako bomo zagotovili lepšo in boljšo prihodnost za naše zanamce in svet, v katerem bodo živeli.
Sejem akademske knjige Liber.ac 2024 letos poteka pod častnim pokroviteljstvom predsednice Republike Slovenije dr. Nataše Pirc Musar.
Ministrica Vrečko: Vzeti si moramo čas za branje kompleksnih besedil
Po ministričinih besedah je pomembno, da se tradicija sejma akademske knjige ohranja, zlasti v današnjem svetu, ko se zdi, da kritična misel nima več nekdanje veljave. Spomnila je na manifest o poglobljenem branju, ki je nastal ob gostovanju Slovenije kot častne gostje na Frankfurtskem knjižnem sejmu in je odtlej po njenih besedah doživel izjemno odmevnost po vsem svetu.
»Če hočemo razumeti kompleksnost sveta, si moramo vzeti čas za branje kompleksnih besedil,« je poudarila ministrica in dodala, da to ni enostavno, zlasti ne v času kapitalizma, ki s socialnimi omrežji in hitrimi informacijami sili v nenehno odzivanje. Ravno zato so po njenem mnenju sejmi, ki se zdijo anahroni, še toliko bolj pomembni, saj so sidrišča misli, umirjenosti, refleksije in pogleda v prihodnost.
Vrečko je svoj razmislek namenila tudi učiteljskemu poklicu. Kot je povedala, učitelji oziroma profesorji niso zgolj v učilnicah, ampak delujejo tudi zunaj njih, ko delajo z odraslimi, mladostniki, starostniki ali v kulturnoumetnostni vzgoji. Ob tem je opozorila na vzgojni element, o katerem so govorili tudi otroškem parlamentu. Spomnila je, da ga je ustanovila nedavno preminula Manca Košir, ki se je zavedela pomena literature, znanosti in zlasti moči knjige.
