V Bruslju se danes z neformalnim vrhom predsednikov držav oziroma vlad 27 članic na najvišji ravni začenja izbiranje bodočih voditeljev Evropske unije. Končne formalne odločitve sicer še ne bo, tudi mudi se načeloma ne, zdi pa se, da si želijo zmerne stranke proces spraviti pod streho čim prej in tudi tako potisniti na stran vzpon skrajne desnice na nedavnih evropskih volitvah. »Odločitve o najpomembnejših položajih bomo sprejemali zelo hitro,« je na vrhu G7, ki se je v soboto končal v Bariju, napovedal nemški kancler Olaf Scholz.

Po objavi izidov volitev pred tednom dni je bilo hitro jasno, da imajo Evropska ljudska stranka, socialisti in liberalci v 720-članskem evropskem parlamentu večino nekaj več kot 400 poslancev in da jih od nadaljevanja vladanja v naslednji petletki loči samo medsebojni dogovor o razdelitvi položajev. O tem bodo drevi govorili voditelji, tudi slovenski premier Robert Golob, obrisi pa so se nakazali že prejšnji teden.

Za von der Leynovo
bo večji izziv parlament

Evropska ljudska je ostala daleč najmočnejša politična skupina v evropskem parlamentu s 190 sedeži in to je utišalo razprave o tem, da Nemki Ursuli von der Leyen ne bi podelili še enega mandata na čelu evropske komisije – prej se je omenjalo tudi bivšega italijanskega premierja in šefa Evropske centralne banke Maria Draghija. Kandidata za vodenje komisije predlaga evropski svet, torej voditelji držav članic, s kvalificirano večino – zbrati mora najmanj 15 od 27 glasov, predlagateljice pa morajo imeti najmanj 65 odstotkov prebivalstva EU. To ne bi smela biti težava, saj iz vrst ljudske stranke, socialistov in liberalcev prihaja 22 voditeljev. Formalne odločitve danes sicer še ne bo, saj morajo kandidata predlagati na uradnem vrhu, ki bo čez deset dni, mogoče pa je, da se o tem načelno dogovorijo. Kandidata mora potem potrditi evropski parlament, kjer potrebuje večino (361 glasov), kar je lahko za von der Leynovo večji izziv, saj je ne podpirajo niti vsi v Evropski ljudski stranki, glasovanje pa je tajno. Evropski parlament bi o kandidatu za vodenje komisije lahko glasoval že med ustanovno sejo čez mesec dni, če ne takrat, pa šele septembra.

Vodenje evropskega sveta, torej kolegija voditeljev držav članic, kar je doslej počel Belgijec Charles Michel, naj bi zaupali socialistu – bivšemu portugalskemu premierju Antoniu Costi ali danski premierki Mette Frederiksen. Predsednika evropskega sveta za dve leti in pol izberejo voditelji sami, brez potrjevanja v evropskem parlamentu, in sicer tudi s kvalificirano večino. Mandat mu lahko podaljšajo enkrat.

Vodenje zunanje politike estonski premierki?

Liberalci pa naj bi dobili položaj predstavnika za skupno zunanjo in varnostno politiko, ki ga je doslej zasedal Španec Josep Borrell. Najpogosteje omenjajo estonsko premierko Kajo Kallas, s čimer bi poskrbeli tudi za geografsko uravnoteženje pri razdelitvi položajev. Kandidata evropski svet imenuje s kvalificirano večino, evropski parlament pa ga potrjuje skupaj z drugimi novimi komisarji. To se bo dogajalo kasneje, saj bodo pred tem potekala zaslišanja kandidatov za vse evropske komisarje. Vsaka država predlaga enega, slovenski kandidat bo po napovedi vlade bivši predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel. O tem, kateri resor zasede komisar iz katere države, pa odloča predsednik evropske komisije.

Evropska ljudska stranka naj bi vsaj sprva obdržala tudi vodenje evropskega parlamenta. Kaže, da bo tam ostala Maltežanka Roberta Metsola. Predsednika na ustanovnem zasedanju (16.–19. julij) izberejo evropski poslanci, a tudi ta položaj je predmet kupčkanja med političnimi skupinami in državami. 

Priporočamo