V primeru gre za spor med zvezno in državno zakonodajo glede nujne zdravstvene pomoči v ambulantah. Zvezna zakonodaja zahteva, da so te pomoči deležne tudi nosečnice z zdravstvenimi zapleti, pri čemer zdravljenje predvideva tudi splav. Državni zakon Idaha, ki je začel veljati po ukinitvi pravice do splava v ZDA leta 2022, pa to prepoveduje.
Zvezna vlada je uspela s tožbo proti državnemu zakonu na zveznem sodišču, republikanski državni uradniki Idaha so se pritožili, vrhovno sodišče pa je danes odločanje o tožbi vrnilo na sodišče nižje stopnje. Do končne odločitve velja sodba nižjega sodišča, da je splav v primeru ogroženosti zdravja nosečnice dovoljen.
Proti takšni odločitvi se je ločeno izrekla liberalna vrhovna sodnica Ketanji Brown Jackson. »Res ne vidim pravega razloga, da tega spora nismo rešili sedaj,« njeno mnenje navaja televizija NBC.
Podobne prepovedi splava imajo tudi nekatere druge zvezne države, v katerih so nosečnice še vedno izpostavljene hudim zdravstvenim zapletom, ker jim zdravniki v strahu pred pravnimi posledicami ne smejo pomagati z umetno prekinitvijo nosečnosti.
Nasprotniki pravice do splava v ZDA upajo, da bo na novembrskih predsedniških volitvah zmagal republikanec Donald Trump in bo po prevzemu oblasti odstopil od tožb proti zveznim državam, ki prepovedujejo splav oziroma so uvedle zakonodajne omejitve za to pravico. Takšnih držav je trenutno v ZDA 22, navaja NBC. Idaho vsem, ki pomagajo pri splavu, grozi z zaporom do petih let in denarno kaznijo, zdravniki pa lahko izgubijo licenco.
Na današnjo odločitev vrhovnega sodišča se je nemudoma odzval predsednik ZDA Joe Biden. »Nobeni ženski ne bi smeli odreči oskrbe, jo prisiliti čakati na smrt ali jo prisiliti v beg iz domače države samo zato, da bi dobila zdravstveno oskrbo, ki jo potrebuje. To se v Ameriki ne bi smelo nikoli zgoditi. Pacientom je treba omogočiti oskrbo, ki jo potrebujejo,« je sporočil Biden in dodal, da gre za del skrajnega in nevarnega načrta republikancev za prepoved splava ter ogrožanje zdravja in življenj žensk.
