Zgodovinsko gledano so bile ženske od nekdaj manj nagnjene k sprejemanju novih tehnologij kot moški. Poročilo YouGov iz leta 2020 je na primer pokazalo, da je bilo med zgodnjimi uporabniki novih tehnologij med potrošniki manj kot 40 odstotkov žensk. Če bi sprejemanje generativne umetne inteligence sledilo podobnemu trendu, bi se lahko vrzel med spoloma v tehnološkem sektorju še bolj poglobila. Najnovejša raziskava družbe Boston Consulting Group (BCG) ugotavlja, da 68 odstotkov žensk v tehnološkem sektorju uporablja orodja generativne umetne inteligence (GenAI) več kot enkrat na teden. »Danes manj kot 30 odstotkov vodilnih položajev v tehnološkem sektorju zasedajo ženske, vendar so prav ženske na visokih položajih znotraj tega sektorja tiste, ki pogosteje in bolj učinkovito uvajajo generativno umetno inteligenco. To predstavlja ključno priložnost, da z navdušenjem in mentorstvom spodbudijo mlajše kolegice k boljšemu razumevanju in sprejemanju GenAI,« poudarja Melanie Seier Larsen, generalna direktorica in partnerica pri BCG.
Odvisno od sektorja
Ženske na vodilnih položajih v tehničnih sektorjih, kot so inženiring, IT, storitve za stranke, prodaja in trženje, so pri uporabi GenAI za 14 odstotnih točk pred svojimi moškimi kolegi. Vendar pa napredek pri uporabi GenAI ni enakomerno porazdeljen po vseh sektorjih. Ženske na vodstvenih položajih v netehničnih sektorjih, kot so kadrovski, pravni in finančni sektor, so skoraj izenačene z moškimi in zaostajajo le za 2 odstotni točki. Vrzel se povečuje pri nižjih vodstvenih delavcih, kjer ženske za moškimi kolegi zaostajajo za 5 do 12 odstotnih točk. Ta razlika je še posebej izrazita med mlajšimi ženskami na tehničnih položajih, ki za moškimi zaostajajo za 7 odstotnih točk, kar predstavlja pomemben izziv za uravnoteženje spolov med prihajajočimi tehnološkimi talenti. Na netehničnih delovnih mestih mlajše ženske kažejo največji zaostanek pri sprejemanju GenAI, in sicer za 21 odstotnih točk. Uporaba umetne inteligence je tudi del rešitve plačne vrzeli med spoloma, ki je leta 2020 ženskam še vedno prinašala približno 13 odstotkov nižje plačilo na uro v primerjavi z moškimi v EU.
Od kod razlike?
V BCG so izpostavili tri dejavnike. Prvič, zavedanje vpliva GenAI. Starejše ženske kažejo enako ali večje zavedanje o potencialu GenAI kot moški, medtem ko mlajše ženske zaostajajo za svojimi moškimi kolegi. Ta vrzel v zavedanju pri mlajših ženskah na tehničnih in netehničnih delovnih mestih kaže na manjšo izpostavljenost strateškim razpravam in pilotnim projektom na področju GenAI, kar vpliva na njihovo vključenost v tehnologijo.
Drugič, samozavest pri uporabi GenAI. Med mlajšimi ženskami na vseh delovnih mestih je opaziti pomanjkanje samozavesti pri učinkoviti uporabi GenAI, zaradi česar zaostajajo za moškimi kolegi. Ta pojav je še posebej izrazit na netehničnih področjih, kjer tudi starejše ženske kljub prepoznavanju pomembnosti GenAI ostajajo za moškimi. Pomanjkanje samozavesti med ženskami, predvsem na nižjih ravneh, bi lahko bilo povezano z omejeno zastopanostjo žensk v tehničnih segmentih.
Tretjič, sprejemanje tveganj. Starejše ženske kažejo enako ali celo večjo pripravljenost za sprejemanje tveganj kot njihovi moški kolegi. Nasprotno pa se mlade ženske na tehničnih položajih pogosto počutijo omejene pri eksperimentiranju, zlasti z novimi tehnologijami, saj imajo manj izkušenj in manj avtoritete.
