Evropska komisija je v sredo presenetila Kitajsko z napovedjo, da bo s 4. julijem uveljavila carine na uvoz električnih avtomobilov do 38 odstotkov. To je precej nad pričakovanji. Zlasti v Nemčiji, ki zelo veliko izvozi na Kitajsko, se zdaj bojijo povračilnih ukrepov.

Nemci se bojijo trgovinske vojne

Kitajska je obsodila odločitev komisije kot »čisti protekcionizem« in kot »kršitev pravil mednarodne trgovine«, ki jih predpisuje Svetovna trgovinska organizacija (STO). Ministrstvo za trgovino je opozorilo, da bo »sprejelo ukrepe za varovanje kitajskih legitimnih pravic«. To najbrž pomeni kitajske carine na evropske avtomobile. Predsednica Nemške zveze avtomobilske industrije Hildegard Müller je zdaj dejala: »Trgovinski konflikt bi lahko pripeljal tudi do tega, da bi nemška podjetja s proizvodnjo na Kitajskem doletele višje dajatve kot kitajska.« Torej bi postala nekonkurenčna kitajskim. Od vseh tujih podjetij ima največjo proizvodnjo na Kitajskem Volkswagen, ki si ne more privoščiti selitve drugam. Ola Källenius, direktor Mercedesa, ki petino prihodkov ustvari z izvozom na Kitajsko (BMW celo tretjino!), pa pravi: »Smo država, ki izvaža, zato ne moremo postavljati trgovinskih ovir.«

Kitajski povračilni ukrepi grozijo tudi nemško-francoskemu Airbusu, evropskim kmetijskim izdelkom, irskemu viskiju, italijanskim sirom in francoskemu konjaku.

Komisija trdi, da se je za tako zvišanje carin, kar bi sicer lahko bilo tudi samo začasen ukrep, odločila po »temeljiti študiji«, ki je pokazala, da kitajska država v nasprotju s pravili STO subvencionira avtomobilsko industrijo. Na tak način naj bi Kitajska poskušala uničiti konkurenco, podobno kot ji je to že uspelo pri sončnih in vetrnih elektrarnah. »Če naši partnerji kršijo pravila, bomo uveljavili svoje pravice,« pravi komisar za gospodarstvo in podpredsednik komisije Latvijec Valdis Dombrovskis. »Evropski trg ostaja odprt za električne avtomobile iz Kitajske, če so tam pripravljeni spoštovati pravila svobodne svetovne trgovine.«

V Pekingu pa so omenjeno študijo označili za lov na čarovnice. Menda se komisija v svoji študiji ni mogla opreti na zanesljive informacije. Subvencije je v resnici zelo težko dokazati, saj do njih prihaja tudi tako, da kitajska vlada omogoča nizke cene surovin za avtomobilsko industrijo. V Bruslju je slišati, da kitajska vlada pri proizvodnji električnih avtomobilov subvencionira vse faze: najprej rudnike litija in proizvodnjo jekla, potem proizvodnjo baterij in avtomobilov, na koncu pa še ladijski transport do Rotterdama ali Hamburga. Po eni od študij, ki jo navaja televizija Deutsche Welle, so te subvencije v zadnjih petih letih znašale 55 milijard evrov.

Morda je zvišanje carin začasno

Doslej so carine na kitajske električne avtomobile znašale 10 odstotkov, po novem pa naj bi znašale 17,4 odstotka za znamko BYD, 20 odstotkov za Geely in največ, to je 38 odstotkov, za SAIC, ker ni hotel dati informacij. Sicer še poteka dialog med Brusljem in Pekingom, tako da še ni nič dokončnega. Komisija poskuša tudi priti do dodatnih informacij glede subvencij. Še vse do novembra pa bi EU lahko preklicala carine, če bo prišlo do dogovora s Kitajsko.

Leta 2021 so Kitajci imeli na evropskem trgu električnih avtomobilov 2-odstotni delež, lani pa že 8-odstotnega. Omenjeno zvišanje carin, enajst let pred prepovedjo novih vozil na bencin in dizel, najbrž ne bo bistveno vplivalo na vse večjo prodajo kitajskih električnih avtomobilov v EU, saj so zdaj za polovico cenejši od evropskih proizvajalcev. Tako je tudi zato, ker so plače delavcev na Kitajskem precej nižje kot v EU. Kitajska gospodarska rast je potemtakem veliko bolj odvisna od uspešnosti izvoza kot od domače potrošnje. Kitajska (še) ni izvedla prehoda na večje domače povpraševanje. To pa je glavni vzrok za agresivno kitajsko zunanjo trgovino, to je za subvencionirani izvoz. ZDA so na to že odgovorile z dvigom carin na kitajske električne avtomobile s 25 na 100 odstotkov. V prejšnjih desetletjih, pravzaprav vse od leta 1945, pa so bile glavne zagovornice odprave trgovinskih ovir in proste svetovne trgovine, ki omogoča zdravo konkurenco in zato nizke cene za potrošnike.

Evropski odgovor na omenjeni kitajski ekonomski ekspanzionizem še ni povsem jasen. O tem bosta dokončno odločila evropski svet s kvalificirano večino in evropski parlament. Zvišanju carin sta denimo naklonjeni Francija in Španija, proti pa so Nemčija, Švedska in Madžarska, ki bo na svojem ozemlju imela veliko tovarno BYD, zdaj najuspešnejšega proizvajalca električnih avtomobilov na svetu.