Konservativna in laburistična stranka si že zelo dolgo podajata kljuko oblasti, saj je januarja minilo sto let, odkar so laburisti prvič prišli na oblast. Nobena druga stranka se jima na volitvah ali v raziskavah javnega mnenja ni nikoli niti približala, kaj šele prehitela. To se je zdaj, v najnovejši raziskavi pred bližnjimi volitvami 4. julija, posrečilo desničarski populistični evrofobni stranki Reformirajmo Združeno kraljestvo (Reform UK). Po raziskavi YouGov bi zanjo glasovalo 19 odstotkov vprašanih, odstotno točko več kot za vladajoče konservativce. Za laburiste bi glasovalo 37 odstotkov, za liberalne demokrate pa 14 odstotkov vprašanih.
Tretji udarec Faragea
Laburisti imajo že leto dni okoli 20 odstotnih točk prednosti pred konservativci, ki jim je nenadna odločitev razvpitega evrofobnega veterana, samooklicanega heroja brexita in desničarskega agitatorja Nigela Faragea, da se vrne na fronto črto politične scene, nagnala strah v kosti. Očitno upravičeno, saj je v dveh tednih, odkar je s položaja častnega predsednika stranke presedlal na voditeljski položaj, podvojil podporo »reformni« stranki. Farage trdi, da je ta postala prava opozicija laburistom. In še: »Konservativci so se ubili. Opravili so. To je njihov konec.«
Farage in njegove stranke so bili vedno politično nevarni konservativcem. Zaradi njih so se pomikali vse bolj na desno, a za Faragea nikoli dovolj. Reformirajmo Združeno kraljestvo je njegov najnovejši desničarski populistični evrofobni politični stvor. Farage je nekdanji konservativec, ki je stranko zapustil leta 1992 po 14 letih članstva. Maščevanje proti konservativcem je sprožil leta 2006 s prevzemom 30 let stare prve evrofobne stranke UKIP (Stranka za neodvisnost Združenega kraljestva). Leta 2018 je ustanovil Brexitsko stranko, katere cilj je bil odhod iz EU brez dogovora. Januarja 2021, leto dni po dogovornem odhodu, do katerega je bil Farage evroposlanec, se je Brexitska stranka preimenovala v Reformirajmo Združeno kraljestvo, ki vladajoče konservativce v volilni kampanji kritizira celo bolj kot laburisti, posebno ko gre za omejevanje imigracije, ki naj bi bila kriva za vse britanske križe in težave. Ta je bila Farageeva politična uspešnica že v bitki za brexit.
Strašenje s Starmerjem
V obmorskem angleškem volilnem okrožju Clacton, v katerem Farage osmič kandidira za poslanca (doslej mu ni nikoli uspelo), je eden od številnih oboževalcev trdil, da je imel ob njegovi vrnitvi občutek, kot bi se vrnil Jezus Kristus. Panični premier Sunak medtem dan za dnem svari, da je vsak glas za Farageevo stranko glas za laburiste. »Po četrtem juliju bom premier jaz ali Keir Starmer. Prepričan sem, da si ljudje, ki razmišljajo o tem, da bi glasovali za stranko Reformirajno Združeno kraljestvo, ne želijo Starmerja,« pravi. Strašenje s Starmerjem očitno ne deluje. Njegovi laburisti imajo v anketah že dolgo veliko prednost, ki jim napoveduje veliko večino v parlamentu. Velika večina nebogatih Otočanov je namreč sita 14-letne vladavine konservativcev, ki so kljub nanizanki škandalov in polomij ostajali na oblasti tako dolgo samo zaradi brexitskih obljub, ki so se izkazale za laganje politikov na industrijski ravni. Brexit je britansko ekonomijo stal že več kot 100 milijard funtov.
