Največ študentov se za študentska dela odloči ob zaključku študijskega leta. V e-Študentskem servisu opažajo, da je prav področje študentskega dela tisto, iz katerega je najbolje razvidno, kakšen bo trg dela v prihodnosti. »Trenutno na trgu ponudba del presega povpraševanje mladih, kar vpliva na urne postavke, ki so višje tudi zaradi višjih življenjskih stroškov in boljših pogojev dela,« pojasnjujejo na e-Študentskem servisu.

Najbolje plačana študentska dela so trenutno tista, ki zahtevajo specifična znanja in veščine. Za poučevanje in inštrukcije se cena na uro giblje od 15 evrov navzgor, vaditelji ali trenerji plavanja ter računalničarji in programerji za svoje delo prejmejo od 14 evrov na uro navzgor. Temu sledijo digitalni marketing z 20 evri na uro, zdravstvena nega s 17,43 evra in delo influencerja s 14 evri na uro. Med bolje plačana dela sodijo tudi urejanje prostorov in okolice z 18 evri, ročna dela s 17 in urejanje družbenih omrežij s 16 evri na uro.

Mladi so plačani bolje

V študentskem servisu ocenjujejo, da se je ponudba v primerjavi z lanskim letom povečala za pet odstotkov. »Ponudba je še vedno bistveno večja od povpraševanja kandidatov, kar dodatno dokazuje pomanjkanje kandidatov za delo ob rekordni zaposlenosti,« pojasnjujejo in dodajajo, da se povečuje ponudba specifičnih del. »Študenti in dijaki pretežno iščejo dela, ki so povezana z njihovo smerjo šolanja, prinašajo ustrezne kompetence in vodijo do rednih zaposlitev. Pomembna sta jim tudi ugled delodajalca in dobro plačilo,« opažajo.

Med panogami z največjim pomanjkanjem kadra tudi letos ostajata gostinstvo in turizem. Mladih ni prepričalo zvišanje urne postavke v zadnjih letih za 18 odstotkov. Trenutna povprečna urna postavka za študentsko delo znaša 8,44 evra bruto na uro, minimalna urna postavka pa ostaja zakonsko določena in se prilagaja minimalni plači. Letos se je minimalna urna postavka zvišala s 6,92 evra bruto na 7,21 evra bruto, so zapisali.

Delo ni več najpomembnejše

Generacija Z je trenutno prevladujoča na področju študentskih del. »Kar 62 odstotkov dijakov in študentov se zaposli tam, kjer so opravljali študentsko delo,« je razvidno iz raziskave Ninamedie iz leta 2022, kar pomeni, da če delodajalci mladim pomagajo in jih spodbujajo, obstaja večja verjetnost, da jih na koncu tudi zadržijo.

E-študentski servis pojasnjuje, da je generacija Z fokus pri delu obrnila nase, zato tudi študentska dela izbira bolj strateško. Delodajalcem svetujejo, da že v fazi iskanja kandidatov izpostavijo svoje prednosti, poenostavijo prijavne postopke in so dovolj odzivni. Med drugim jim svetujejo, naj mladim ponudijo vsaj kakšen bombonček že v oglasu – veganski meni za malico, parkirišče, kolesarnico, okoljsko ozaveščenost podjetja ali sobo za sprostitev.

Kot opažajo, je pomembno, da delodajalci mlade že prvi dan vključijo v ekipo, jih povprašajo za mnenje in izkoristijo njihova znanja in zanimanja. Mladi pri delu potrebujejo varen prostor za učenje in sproščene odnose. »Generacija Z ceni svoj prosti čas, hobije in kakovost življenja. Z opazovanjem svojih staršev so prišli do spoznanja, da za trud in trdo delo nisi vedno pravično nagrajen, zato pogosteje na prvo mesto postavljajo sebe in svoje življenje,« so zapisali v e-Študentskem servisu.

Študentje imajo s študentskimi deli zelo različne izkušnje. Študentka Tamara Jesenik je delo opravljala v eni izmed znanih verig s hitro prehrano. »Urnik smo morali za vsak mesec povedati vnaprej, kar je lahko zaradi nepredvidenih študijskih obveznosti včasih težko. Zgodilo pa se je celo, da mojega plana razpoložljivosti niso upoštevali,« je povedala. Pri delodajalcih se ji zdi najbolj pomembno, da pokažejo razumevanje do študentov, ki morajo ob delu opravljati še študijske obveznosti. S plačilom ni imela težav. »Vedno sem bila plačana toliko, kot sem delala preko študentske napotnice. Motilo me je le, da slovenska zakonodaja delodajalcem ne nalaga, da bi študente ob nedeljah in praznikih morali plačati več,« je še dodala.

Prisiljeni v delo na črno

Študentka Tija Rajnar je delala kot natakarica v hotelski restavraciji v Murski Soboti. »Izkušnje so bile povečini res slabe. Sodelavci in vodja bara so nas nadirali in komentirali, da smo nesposobni. Delo sem opravljala tudi več ur, kot je dovoljeno za študenta na mesec, a nas delovodje na to niso opozorili,« je povedala. Od delodajalca je pričakovala, da ji bo redno izplačeval plačilo in se držal dogovorjenega delovnega časa.

»Zgodilo se je, da smo delali na črno, da bi se delodajalec izognil plačilu davka. Bili so neodzivni, vso odgovornost za premalo zaposlenih glede na število gostov so prelagali na nas študente,« je dejala in dodala, da kljub temu, da ni imela posebnih zahtev, delodajalec ni izpolnil njenih pričakovanj.