Kogar zanese na dvorišče Križank, opazi opozorila o padajočih kosih strešne kritine, odpadel omet in razpoke na stenah. To je nepričakovan prizor za kulturnovarstveno zaščiten objekt, ki ga dnevno obiskujejo dijaki in bo v naslednjih mesecih gostil koncerte in druge prireditve na letnem prizorišču. A kaže, da utegne takšno stanje še lep čas trajati zaradi nesoglasij glede razdelitve in uporabe prostorov, ki so v lasti države in Mestne občine Ljubljana, uporabljata pa jih Srednja šola za oblikovanje in fotografijo ter javni zavod Festival Ljubljana.
Ravnateljica šole Apolonija Simon je povedala, da je v začetku svojega mandata zaradi zagotovitve varnosti tako učencev in učiteljev kot tudi obiskovalcev dogodkov v Križankah ministrstvo za vzgojo in izobraževanje pozvala k izvedbi prenove strehe. »Poiskali smo strokovnjaka, prišli do faze za pripravo javnega naročila za projektno nalogo za prenovo. O vseh aktivnostih smo obveščali tako občino kot tudi Festival Ljubljana,« je povedala ravnateljica. Toda občina kot solastnica objekta »ni pripravljena pristopiti k prenovi«, so sporočili z ministrstva, kjer se strinjajo, da bi bilo treba streho obnoviti.
Občina in Festival Ljubljana sta v skupnem odgovoru zapisala, da pozdravljajo predlog šole za ureditev in sanacijo strehe. Toda po njunem mnenju »parcialna in ad hoc rešitev, kot jo predlagajo, ni ustrezna. Obnova takšnega kulturnega spomenika mora biti korenita ter izvedena v skladu s področnimi predpisi in zahtevami spomeniškega varstva ter varstva kulturne dediščine,« so sporočili z občine.
Na ljubljanski občini, ki je lastnica 48 odstotkov objekta, so pojasnili, da k celoviti prenovi ne morejo pristopiti, dokler ne bodo urejena odprta sporna vprašanja med občino in državo glede delitve solastnine oziroma uporabe prostorov v Križankah.
»Mestna občina Ljubljana ne sme in ne more posegati v tujo lastnino,« so dodali. A hkrati so omenili, da so potem, ko je Zavod za gradbeništvo Slovenije po naročilu šole preveril stanje objekta, ravno na občini predlagali izvedbo statične sanacije objekta, pa takrat ministrstvo ni sprejelo predloga. Po poročanju STA iz leta 2018 je direktor Festivala Ljubljana Darko Brlek res izrazil željo, da bi se v prihodnjem letu dogovorili za prenovo stavbe, a hkrati dodal, da bi cela stavba prešla v upravljanje Festivala Ljubljana.
»Čakanje na rešitev pravnih sporov bi lahko vodilo do nadaljnjega propadanja objekta, kar bi neizogibno povišalo tako stroške obnove kot tudi kompleksnost samih posegov. Poleg tega bi nadaljnje odlašanje lahko imelo negativen vpliv na izvajanje programov, dejavnosti in končno bi lahko ogrožalo tudi delovanje SŠOF, ki je eksistenčno vezana na prostore v Križankah,« je opozorila Apolonija Simon, ravnateljica Srednje šole za oblikovanje in fotografijo. Prepričana je, da je v interesu šole, Festivala Ljubljana, občine in države, da združijo moči in najdejo rešitve, ki bodo omogočile začetek in izvedbo najbolj kritičnih delov obnove. Po njenem mnenju pravne negotovosti ne bi smele zavlačevati nujno potrebne sanacije. Z občine so sporočili, da bi bili morebitno nujno potrebno sanacijo pripravljeni financirati le v 48-odstotnem deležu.
Sporna tudi uporabnina in razdelitev solastnine
Predmet spora med občino in ministrstvom sta delitev solastnine prostorov in uporabnina. Občina trdi, da šola že najmanj pet let brez pravnega temelja in brez plačila najemnine uporablja 1096 kvadratnih metrov več površin, kot ji v Križankah pripada glede na solastniški delež. Zaradi tega občina od ministrstva za izobraževanje, ki je ustanovitelj šole, zahteva plačilo uporabnine v višini 641.640 evrov s pripadki, so pojasnili na občini.
Ravnateljica je poudarila, da šola že od same Plečnikove prenove prostore v Križankah uporablja v enakem obsegu ter da festival prav tako souporablja prostore ministrstva in trži skupna dvorišča. Tudi na ministrstvu so izpostavili, da je v 1096 kvadratnih metrov, ki jih omenja občina, vštetih tudi 295 kvadratnih metrov lokala Plečnikov hram in da Festival Ljubljana 451 kvadratnih metrov souporablja v času prireditev med majem in septembrom.
Zaradi solastnine in uporabnine trenutno poteka mediacija med občino in ministrstvom. »Pričakujemo, da bo ministrstvo za vzgojo in izobraževanje naša stališča, od katerih Mestna občina Ljubljana ne odstopamo, v nadaljevanju mediacije upoštevalo, sicer bo občina umaknila soglasje za mediacijo in nadaljevala postopek pred sodiščem,« so napovedali na ljubljanskem magistratu.
Bodo šolo preselili iz Križank?
Apolonija Simon je spomnila, da SŠOF »neobhodno potrebuje nov objekt, ker dejavnost šole poteka na treh lokacijah. Poleg Križank pouk izvajamo v prostorih na Roški cesti in v telovadnici na Taboru.« Na novo stavbo šola čaka že več kot tri desetletja, saj da je bil že v devetdesetih letih položen temeljni kamen za nov objekt na Roški cesti, je povedala ravnateljica.
Težko je napovedati, kdaj bo zgrajena nova šola, ki bo stala 22,2 milijona evrov. Javni natečaj za urbanizem na območju Roške je bil izveden že leta 2020, toda občinski podrobni prostorski načrt še vedno ni sprejet. Na ministrstvu so pojasnili, da mora biti za območje nove šole poleg prostorskega načrta izveden še arhitekturni natečaj za objekt šole, izbrati morajo projektanta, pridobiti gradbeno dovoljenje in projekt za izvedbo, izbrati izvajalca gradnje in objekt šole na koncu še zgraditi. »Upoštevajoč idealne roke za izvedbo navedenih postopkov je začetek gradnje pričakovati po 18 mesecih od sprejetja občinskega podrobnega prostorskega načrta,« so v grobem ocenili na ministrstvu.
Če ji odrečejo prostor v Križankah, preden bo zgrajen nov objekt na Roški cesti, bo šola eksistenčno ogrožena, je poudarila Simonova. Ob tem je dodala, da si tudi po zgraditvi nove šole SŠOF želi del pouka izvajati v Križankah. Toda občina in Festival Ljubljana imata drugačne načrte: »Ker kompleks Križanke predstavlja zgodovinsko, arhitekturno in kulturno dediščino, si bomo na Mestni občini Ljubljana prizadevali, da postanemo izključni lastniki. Kakšen bo pravni temelj za pridobitev izključnega lastništva, je v danem trenutku še preuranjeno napovedati, saj je v teku še sodni postopek.« S šolskim ministrstvom so se v preteklosti že dogovarjali o tem, da bi občina v zameno za pridobitev prostorov v Križankah državi odstopila svoja zemljišča ob Barjanski cesti, toda ta menjava ni več v igri, saj je država medtem to zemljo odkupila.
Na ministrstvu so pred leti zagovarjali stališče, da v Križankah ni dovolj prostora za šolo in da so tamkajšnji prostori zanjo funkcionalno neprimerni. Toda zdaj so zagotovili, da bo šola prostore v Križankah, ki so v državni lasti, lahko še naprej uporabljala tudi po tem, ko bo zgrajen nov šolski objekt.
»Prostori v Križankah so ambient, ki vse generacije dijakov žlahtno polni z ustvarjalnostjo. Zato so dragoceni. Tudi mnogi Prešernovi nagrajenci so se izobraževali v teh prostorih. Tako srednja šola kot tudi Festival Ljubljana smo prerasli okvire Križank, ampak to ne pomeni, da bi se en javni zavod moral umakniti na račun drugega. Zato pozivam ljubljanske mestne svetnike, naj našo šolo vzamejo pod svoje okrilje,« je dodala Simonova, ki še vedno vidi možnost za sobivanje obeh zavodov v Križankah. Ravnateljica je priznala, da je bila komunikacija med Festivalom Ljubljana in prejšnjim vodstvom šole mogoče res nekoliko neprimerna, a zagotovila, da zdaj tvorno sodelujejo in se dogovarjajo glede souporabe prostorov, kar da dokazuje tudi pisna komunikacija med njimi.
