Poleg vode so glavna kemična sestavina sluzi ogljikovi hidrati, ki sicer niso nevarni za zdravje, se pa lahko pojavi težava, ker se vanje ujamejo številni organizmi, ki so lahko tudi patogeni, med drugim fekalne bakterije. Včasih lahko tudi povzročijo draženje na koži zaradi trdih delcev, kot so skeleti organizmov in delci sedimenta, še veliko bolj negativen vpliv pa imajo na organizme, ki živijo pritrjeni na dnu ali na počasi premikajoče se živali, saj se ti sluzi ne morejo umakniti. Zaradi velike količine sluzi je lahko njihovo dihanje oteženo oz. onemogočeno, kar lahko privede do pogina.

Na sluzenje morja so se danes odzvali tudi na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje in priporočili, naj se ob pojavu sluzenja morja kopalci izogibajo območjem s sluzastimi agregati. Ob tem so že pred časom poudarili, da kopanje v površinskih vodah priporočajo le na mestih, kjer se kakovost kopalne vode ves čas spremlja. Sem sodijo naravna kopališča in kopalna območja, ki so vključena v državni monitoring.

Krivi so planktoni

Mikroskopski pregledi sluzi iz slovenskega morja so pokazali na pestro sestavo mikroskopskih alg, ki so ujete v njej. V površinski sluzi so na omenjenem inštitutu opazili veliko različnih fitoplanktonskih vrst, med drugim tudi vrsto Gonyaulax fragilis, za katero so raziskave iz različnih območij, kot so Nova Zelandija, Neapeljski zaliv, vzhodno Sredozemlje in tudi severni Jadran pokazale, da lahko namnožitve te vrste povezujemo tudi s pojavom sluzi, saj celice izločajo obilne količine polisaharidov.

Koliko časa bo sluzenje morja še vztrajalo, je težko napovedati. Že ob prvem pojavu sluzenja morja v letošnjem juniju so z Morske biološke postaje Piran sporočili, da bi to lahko vztrajalo več tednov. Ob tem so dodali, da bi sluz lahko odpihnila močnejša burja, kar se je minuli konec tedna sicer zgodilo, a ta ni bila dovolj močna, zaradi česar se je sluz ponovno pojavila.