Po pričakovanju je skrajna desnica Marine Le Pen in Jordana Bardelle velika zmagovalka prvega kroga predčasnih francoskih parlamentarnih volitev, vladna sredina in predsednik Emmanuel Macron pa sta velika poraženca. A odločilen bo drugi krog 7. julija, ko bodo Francozi dokončno odločali o tem, ali bo imel evroskeptični in proruski Nacionalni zbor Le Penove skupaj z zavezniki relativno ali absolutno večino, ki znaša več kot 289 od vseh 577 poslancev.
Tokrat gre za najvišjo volilno udeležbo v prvem krogu po letu 1997. Dosegla je 67-odstotno raven, leta 2022 pa je bila 47,5 odstotna in leta 2017 49 odstotna. Zadnjič so namreč leta 1997 parlamentarne volitve, ki so bile prav tako sredi predsednikovega mandata, odločale o tem, kdo bo vodil Francijo. Vse druge v letih 2002-2022 so Francozi razumeli kot potrditev predsedniških volitev in vedno so zmagale liste novega predsednika države. Tokrat je drugače tudi zato, ker bi na oblast lahko pripeljale skrajno desni Nacionalni zbor, ki bi za Francijo pomenil nekaj povsem novega. Na primer sedanja italijanska premierka Giorgia Meloni je že vladala v letih 2008-2011 kot ministrica. Ima torej nekaj izkušenj v vladanju, kar ne velja za Le Penovo in 28-letnega Bardello, ki naj bi postal premier.
Povezovanja bodo ključna
Njuna lista je po prvih projekcijah agencije Ipsos v tem prvem krogu dobila 34 odstotkov glasov, leta 2022 in 2017 pa 19 in 13 odstotkov glasov. V zadnjih dveh letih je imela 89 (od 577) poslancev, v letih 2017-2022 le šest. Zdaj jih bo imela med 200 in 300. Veliko je odvisno od tega, ali se bosta proti njej povezali združena levica in vladna sredina. Sicer so Le Penovo izvolili že v prvem krogu v okrožju Pas-de-Calais s 54 odstotki glasov.
Sicer se je morala vladna koalicija Skupaj tokrat zadovoljiti le z 20 odstotki glasov, leta 2022 je dobila 26 odstotkov in leta 2017 32 odstotkov glasov. V zadnjih dveh letih je imela 245 poslancev, v letih 2017-2022 pa 350. Tokrat bi lahko padla pod sto poslancev.
Med kandidati socialistov pa se je nekdanji predsednik François Hollande s 36 odstotki uvrstil v drugi krog. Združena levica, v kateri so socialisti, radikalna levica Jean-Luca Mélenchona, Zeleni in komunisti, je dobila v Franciji 28 odstotkov glasov, leta 2022 26 odstotkov. V zadnjih dveh letih je imela 136 poslancev. Proti njej so delodajalci, ker obljublja razveljavitev pokojninske reforme, zvišanje neto minimalne plače s 1400 na 1600 evrov, povečanje davkov pri premožnih in davkov na dobiček.
Mélenchonov presenetljiv poziv
Mélenchon je mnoge presenetil, ko je po zaprtju volišč pozval vse tretjeuvrščene kandidate združene levice, ki so prišli v drugi krog, da odstopijo in s tem omogočijo 7. julija zmago vladnemu kandidatu proti kandidatu skrajne desnice. »Naš poziv je zelo jasen in preprost. Gre za Francijo! Gre za Republiko! Gre za idejo, ki jo imajo o naši politični skupnosti!« je vzkliknil.
V drugi krog gresta namreč v vsakem okrožju prva dva in še vsak z več kot 12,5 odstotka glasov vseh volilnih upravičencev. Ker je bila v Franciji zdaj udeležba okoli 67-odstotna, je treba tretjeuvrščenemu za uvrstitev v drugi krog v povprečju zbrati 17 odstotkov glasov. Po prvih ocenah bi bilo lahko 7. julija okoli 150 trobojev. V volilnih okrožjih, v katerih so v drugem krogu trije kandidati, ima skoraj vedno daleč največ možnosti za zmago kandidat skrajne desnice. Zmago skrajne desnice pa bi lahko zmanjšal dogovor združene levice in vladnega tabora, da v okrožju, kjer je troboj, tretjeuvrščeni odstopi. Tako bi imel kandidat skrajne desnice proti sebi kandidata, ki bi ga podprli združena levica in vladna sredina.
