Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad bo tudi po podaljšanem roku za prijavo na javni poziv izdal odločbe za brezplačno izposojo le za manjši del računalnikov, ki že od lani v skladišču čakajo na uporabnike.
Do zaključka prvega poziva konec junija je sklad prejel skupno 2566 vlog, od katerih je 1307 vlog še v obravnavi, 872 je pozitivno rešenih, 385 pa zavrnjenih zaradi neizpolnjevanja pogojev. Vseh potencialnih upravičencev, to je upravičencev do otroškega dodatka v prvem dohodkovnem razredu z vsaj enim osnovnošolskim otrokom, je približno 9000, kar pomeni, da je bilo že ob aprilski objavi poziva jasno, da niti teoretično ne morejo biti razdeljeni vsi računalniki in da se bo postopek zavlekel.
O razdelitvi ne dvomijo, toda do kdaj?
Sklad je včeraj objavil nov poziv in v skladu z zakonom o spodbujanju digitalne vključenosti nabor upravičencev razširil na prejemnike otroškega dodatka, ki so uvrščeni v drugi dohodkovni razred. Teh je približno 19.000. Poziv bo odprt do razdelitve računalnikov oziroma najdlje do 23. avgusta. Če tudi do takrat še ne bodo razdeljeni, bo sledil nov poziv v višjem dohodkovnem razredu in tako naprej do razdelitve vseh računalnikov. Kako dolgo se bo torej na računalnikih v skladišču, za kar ministrstvo za digitalno preobrazbo plačuje 2500 evrov najemnine mesečno, še nabiral prah?
Že tako ne najsodobnejši računalniki, ki imajo nameščen brezplačni operacijski sistem Linux (in ne Microsoftov Windows), bodo medtem še dodatno zastareli, poteči pa bi utegnil tudi enoletni garancijski rok. Kdaj natančno se ta izteče, nam na ministrstvu za digitalno preobrazbo, ki je računalnike kupilo lani poleti, od lanskega novembra pa čakajo v skladišču, (še) niso povedali.
Tudi na naše vprašanje, ali nameravajo morda spremeniti kriterije, da bi lahko računalnike čim prej razdelili, niso odgovorili. Ker je vseh z veljavnim zakonom določenih upravičencev, to so upravičenci do otroškega dodatka od prvega do vključno šestega dohodkovnega razreda, približno 300.000, pa o razdelitvi preostalih prenosnikov ne dvomijo. Z zaporednostjo pozivov naj bi se izognili prevelikemu številu vlog hkrati, kar bi skladu onemogočilo učinkovito izdajanje odločb, utemeljujejo.
Zmeda glede upravičencev sago s 6,5 milijona evrov vrednim nakupom računalnikov spremlja že od začetka. Ministrstvo je računalnike kupilo, ne da bi bilo povsem jasno, za koga sploh, namen pa našlo tako rekoč za nazaj. Sprva so 39 računalnikov razdelili občinam, prizadetim v poplavah, 2961 pa nato v sodelovanju z ministrstvom za vzgojo in izobraževanje vzgojno-izobraževalnim zavodom. Pravno podlago za objavo poziva za razdelitev preostalih 10.000 računalnikov socialno šibkim družinam so vzpostavili šele z uveljavitvijo novele zakona o spodbujanju digitalne vključenosti, ki so jo poslanci sprejeli konec marca. Odziv na poziv je dodatno potrdil, da se ministrstvo ukrepov loteva brez pravega premisleka in analize, so opozorile tudi nevladne organizacije s področja vključujoče informacijske družbe, ki so ministrstvu nedavno podelile tudi digitalni kaktus.
Računsko sodišče:
Brez opredelitve potreb
Da nakup ni bil izveden skladno z načeli učinkovitosti in gospodarnosti, je ugotovilo tudi računsko sodišče. Kot izhaja iz osnutka revizijskega poročila, se je ministrstvo za nakup 13.000 računalnikov odločilo brez predhodne opredelitve dejanskih potreb, prav tako ministrstvo ni moglo ustrezno definirati tehničnih specifikacij. Posledično večina prenosnikov (še) ni bila razdeljena, zaradi česar nastajajo stroški.
Ministrstvo je računskemu sodišču že posredovalo pojasnila, s katerimi skušajo izpodbijati ugotovitve sodišča. Po njihovi oceni je bil nakup prenosnikov smotrn in potreben, računalniki pa so že in še bodo prišli na zakonit ter pregleden način do upravičencev.
Mojce Mihelič, predsednice Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev, majhno zanimanje ne preseneča, saj so bili v šolah že v času šolanja na daljavo med epidemijo covida prisiljeni poskrbeti, da so učenci iz socialno ranljivejših družin prišli do računalnikov, tudi s pomočjo donatorjev; nekaterim so pomagale humanitarne organizacije. Kot smiselno rešitev, da računalniki v skladiščih ne bi povzročali dodatnih stroškov, če jih ne bo mogoče hitro razdeliti, predlaga izposojo šolam, saj potrebe še obstajajo. »Naloga zakonodajalca je, da za to poišče ustrezne možnosti. Žalosti me, da smo v naši državi tako zelo vehementni in se tako brezbrižno obnašamo do tega, kar je skupno, namesto da bi našli poti, kako računalnike čim prej spraviti v življenje,« je dejala. Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje pa so nam včeraj odgovorili, da so prejeli tudi zaprosilo centrov za usposabljanje, delo in varstvo (CUDV), da bi tudi oni potrebovali računalniško opremo. Kljub temu da sodijo med socialno-varstvene zavode, ki so vpisani v razvid izvajalcev javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja, so bili pri razdeljevanju spregledani, zato ministrstvu za digitalno preobrazbo predlagajo, da tudi CUDV uvrstijo v nabor prejemnikov prenosnih računalnikov.
