Od 80 kandidatov, ki so vložili kandidaturo za predsedniške volitve v Iranu 28. junija, je konservativni svet varuhov odobril samo šest imen, od tega eno iz reformističnega tabora. Volitve bodo potekale po smrti predsednika Ebrahima Raisija prejšnji teden v helikopterski nesreči na severu države.
Odobreni kandidati so po poročanju državne televizije predsednik parlamenta Mahamad Baker Kalibaf, ki pripada trdi struji, nekdanji poveljnik revolucionarne garde Said Džalili, ki je konservativec in je bil nekdaj glavni iranski jedrski pogajalec, vodil pa je tudi urad vrhovnega voditelja ajatole Alija Hameneja, konservativni teheranski župan Alireza Zakani, nekdanji notranji minister Mostafa Purmohamadi in konservativni politik Amir Hosein Hašemi.
Reformisti žugali z nepriznavanjem volitev
Edini iz reformističnega tabora je poslanec in bivši minister Masud Pezeškian. Pred tem je tabor reformistov, zbran v Reformistični fronti, grozil, da ne bo priznal volitev, če svet varuhov ne odobri vsaj enega od treh njihovih izbranih kandidatov. Poleg Pezeškiana sta bila to še bivši podpredsednik Ešag Jahangiri in še en bivši minister Abas Ahundi.
Svet varuhov je med drugim zavrnil bivšega predsednika države Mahmuda Ahmadinedžada in bivšega predsednika parlamenta Arija Laridžanija. Dvanajstčlanski svet varuhov ima po ustavi tri glavne naloge in pristojnosti: lahko zavrne vsak zakon, sprejet v parlamentu, nadzoruje volitve in potrjuje ali zavrača kandidate na vseh volitvah, tudi lokalnih in parlamentarnih. Šest članov sveta imenuje ajatola in ga po lastni volji tudi odstavi, s čimer ima odločilno vlogo, šest članov pa je pravnikov, ki jih imenuje vodja iranskega sodstva, potrjuje pa parlament. Reformisti, med katere sodi tudi bivši predsednik Mohamed Hatami, so do sveta varuhov kritični in so zahtevali, da se ga ukine oziroma da ne odloča o tem, kdo sme kandidirati, saj po njihovem mnenju ljudem jemlje pravico do široke izbire.
Nazadnje rekordno nizka udeležba
Svet varuhov je na zadnjih volitvah leta 2021 odobril sedem kandidatov in jih tudi takrat celo vrsto diskvalificiral, med njimi Ahmadinedžada in Laridžanija ter reformiste, ki so zato pozvali k bojkotu. Raisi je potem zmagal z 72 odstotki glasov, volilna udeležba pa je bila rekordno nizka, nižja od 50 odstotkov. Raisi se je 19. maja letos vračal s slovesnosti ob odprtju jeza na mejni reki z Azerbajdžanom, ko je helikopter v slabem vremenu strmoglavil na goratem severu države. Veljal je za enega glavnih kandidatov za naslednika ajatole Hameneja.