Dosedanji desnosredinski nizozemski premier Mark Rutte bo jeseni zasedel položaj generalnega sekretarja Nata. Nasledil bo Norvežana Jensa Stoltenberga, ki vodi zavezništvo 32 držav že deset let. Zadnjo veliko oviro za vodenje Nata je 57-letni Rutte, ki je v zgodovini Nizozemske najdlje na čelu vlade, preskočil v ponedeljek, ko mu je ob robu evropskega sveta madžarski premier Viktor Orban sporočil, da ga podpira. V četrtek je svojo kandidaturo za vodenje Nata umaknil romunski predsednik Klaus Iohaniss, sicer pripadnik nemške manjšine, ki ga je podpiral Orban. V torek je še Slovaška podprla Nizozemca.
Rutte bo začel voditi Nato 2. oktobra, mesec dni pred ameriškimi volitvami. Ne bo mu lahko, saj Donald Trump, ki je favorit, po vrnitvi v Belo hišo ne namerava podpirati Ukrajine. A Rutte je bil v dobrih odnosih s tem predsednikom ZDA v letih 2017–2021. Trump je o njem celo dejal: »Ta mož mi je všeč.« Ideološko si nista blizu, a Rutte zna skoraj z vsakim sodelovati, tudi zato je primeren za generalnega sekretarja Nata, ki mora iz stališč 32 držav oblikovati kompromis, tako da mu nobena država ne bo nasprotovala. V nizozemskem parlamentu se je najprej opiral na skrajno desnico Geerta Wildersa, zatem na socialdemokrate, od leta 2017 pa na tri sredinske stranke.
Popuščanje Orbanu
načenja enotnost Nata
Rutte je postal kandidat za Stoltenbergovega naslednika novembra lani. Nasprotovale so mu vzhodnoevropske države, ker je pred letom 2014, torej pred rusko priključitvijo Krima in smrtjo 193 Nizozemcev na sestreljenem potniškem letalu nad Donbasom, zagovarjal ruski projekt plinovoda Severni tok 2. Njegova šibka točka je tudi, da v 14 letih vodenja Nizozemske ni povečal izdatkov za vojsko na dva odstotka BDP. Menda bo Nizozemski to uspelo letos, kot je že dvajsetim Natovim državam. Rutte pa zelo veliko pomaga Ukrajini, tako da bo gotovo nadaljeval odločno Stoltenbergovo zavzemanje za Ukrajino.
Ker morajo vse članice Nata odobriti novega generalnega sekretarja, je Orbanov veto dolgo predstavljal nepremostljivo oviro za Ruttejevo vodenja Nata. V ponedeljek ob robu evropskega sveta pa se je nizozemski premier prijateljsko rokoval z madžarskim. Orban – s katerim se zelo dobro poznata, saj najdlje od vseh v EU vodita vlado – je dosegel, da mu je naslednji dan Rutte v osebnem pismu obljubil, da bo spoštoval njegov dogovor s Stoltenbergom o madžarskem nesodelovanju pri pomoči Ukrajini. Orban hoče namreč ohranjati dobre odnose z Rusijo in Kitajsko. Rutte je v pismu tudi zapisal, da se zaveda, da so nekatere njegove »pripombe leta 2021 povzročile nezadovoljstvo na Madžarskem«. (Tedaj je namreč ostro kritiziral kršenje pravne države, človekovih pravic in svobode medijev na Madžarskem, menda je celo zahteval, da se Orbanovo Madžarsko izključi iz EU.) Zatem je poudaril, da bo njegova »prednostna naloga obravnavanje vseh zaveznikov z enako mero razumevanja in spoštovanja«.
Takoj zatem je Orban na družbenem omrežju X pisal o dogovoru s Stoltenbergom: »Dogovorili smo se, da Madžari ne bodo sodelovali v Natovih aktivnostih v Ukrajini in madžarski denar ne bo uporabljen za podporo Ukrajincev. (…) Po včerajšnjem srečanju v Bruslju je premier Mark Rutte izjavil, da povsem podpira ta dogovor (…) Madžarska pa je zdaj pripravljena, da podpre premierja Rutteja za generalnega sekretarja Nata.« Nekateri komentatorji očitajo Rutteju, da je s popuščanjem Orbanu postavil pod vprašaj enotnost Nata, še preden ga je začel voditi.
