Nekateri zaposleni so svoj letošnji regres že porabili, saj so ponekod delodajalci pohiteli in ga izplačali že februarja ali marca, drugi nanj še čakajo. Zadnji rok za izplačilo je 1. julij. Če ima delodajalec težave z likvidnostjo in to omogoča kolektivna pogodba, se rok izjemoma lahko podaljša, najkasneje do 1. novembra.

Najnižji zakonsko določeni regres je letos 1254 evrov bruto, kolikor znaša minimalna plača, toda vse več delodajalcev se odloča za izplačilo višjih zneskov. Marsikje je višina določena tudi s kolektivnimi in s podjetniškimi kolektivnimi pogodbami.

Neobdavčen do višine povprečne plače

Najvišji znesek regresa, ki ni obdavčen, letos znaša od 2300 do 2400 evrov, odvisno od meseca izplačila. Plačila dohodnine in prispevkov so namreč razbremenjena nakazila do višine povprečne bruto plače v državi za pretekli mesec, so pa nekateri delodajalci izplačali tudi višje zneske.

Med vsemi podjetji, od katerih smo pridobili podatke, so najvišji regres, 2539 evrov bruto, izplačali v državnih energetskih družbah GEN energija in GEN-I. Regres je bil celo višji od neobdavčenega zneska, saj je osnova za izplačilo kolektivna pogodba elektrogospodarstva, po kateri so zaposleni upravičeni do regresa v višini 70 odstotkov od zadnjega trimesečnega povprečja bruto plače v dejavnosti oskrbe z električno energijo.

Za najvišje neobdavčene regrese so se med drugim odločili v podjetjih Telekom, Dewesoft, Akrapovič, Luka Koper, NLB in Lek.

Kar nekaj delodajalcev je regres izplačalo precej pred zakonskim rokom, celo že v februarju. Med prvimi so se letos regresa razveselili tudi javni uslužbenci, ki so v skladu z dogovorom med vlado in sindikati že marca na račun prejeli 1254 evrov.

V Petrolu in Pošti Slovenije so izpostavili, da so letos izplačali najvišji znesek regresa doslej, in sicer prvi 1850, drugi pa 2000 evrov. Regresa pa še niso prejeli delavci Slovenskih železnic, kjer njegova višina tudi še ni dokončno določena. V Zavarovalnici Triglav napovedujejo, da ga bodo glede na določbe podjetniške kolektivne pogodbe izplačali v višini 75 odstotkov povprečne plače v družbi.

Javni sektor manj konkurenčen

»Vsako leto opažamo porast števila delodajalcev, ki izplačujejo višji regres. Na eni strani to omogočajo razmere, na drugi strani to lahko pomeni tudi prednost pri iskanju novih delavcev. Ni odveč niti dejstvo, da gre za neobdavčen prejemek, zato je tu motivacija še večja,« komentira Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.

Kot opaža, se regres izplačuje različno, glede na sklenjene dogovore. »Nekateri ga začnejo izplačevati že v začetku leta, ker je takrat običajno povprečje plač, ki je osnova za izplačilo regresa, višje. Kasneje, po poletju, ga izplačujejo podjetja, ki imajo težave z likvidnostjo, ki pa jih je vedno manj.«

Dobra gospodarska situacija in pomanjkanje delavcev pa v zasebnem sektorju ne vplivata le na višino regresa, temveč tudi na nagrade za delovno uspešnost in rast plač. »Javni sektor je tu manj konkurenčen glede vseh treh prejemkov, zato tudi spremljamo prelivanje kadrov. Ni pa treba živeti v iluziji, da se je obnašanje delodajalcev spremenilo. Gre za izključno ekonomske in ne socialne motive.«

Kršitev manj, zabeležili tudi zlorabe

Ker so zneski regresa iztožljivi, inšpekcijski nadzor pa okrepljen, so po opažanju sindikata izplačila redna, kršitev pa malo, kar pa lahko trdijo le za delodajalce, kjer je organiziran sindikat. Na sindikat se po pravno pomoč delavci najpogosteje obračajo, potem ko jim je prenehalo delovno razmerje, a jim regres oziroma njegov sorazmerni del ni bil izplačan, a je teh kršitev v primerjavi s preteklimi leti bistveno manj. Razlog zanje pa je običajno likvidnost podjetja, redko zanikanje pravice do regresa, še pravi Jerkičeva.

Na inšpektoratu za delo, ki ga vodi Katja Čoh Kragolnik, pravijo, da so med vsemi kršitvami v zvezi s plačilom za delo lani najbolj izstopale prav kršitve, povezane z regresom za letni dopust. Teh so ugotovili 1432, kar je približno 450 manj kot leto poprej. Nanašale so se v glavnem na neizplačilo oziroma zamudo pri izplačilu. Nekateri so regres neupravičeno izplačali v več delih, ga niso izplačali delavcem, ki jim je delovno razmerje prenehalo med letom, ali pa so delavcem izplačali različne zneske. Na inšpektoratu menijo, da neobdavčeni manevrski prostor med najnižjim in najvišjim regresom delodajalci najverjetneje izkoriščajo zgolj kot davčno ugoden način nagrajevanja določenih delavcev.

Zabeležili so tudi primere zlorab, ki so se izkazali za težko dokazljive, in sicer je delodajalec delavcem izplačal plačo ali regres, nato pa zahteval, da znesek dvignejo z bančnega računa in ga v gotovini vrnejo delodajalcu.