Osemnajst dni pred predčasnimi parlamentarnimi volitvami, ki jih je razpisal v nedeljo zvečer, je francoski predsednik Emmanuel Macron s polno paro vstopil v volilni boj. V dvournem nagovoru Francozom včeraj opoldne je najprej dejal, da se je za to tvegano potezo, ki bi lahko pripeljala na oblast skrajno desnico, odločil zaradi njene velike zmage na evropskih volitvah v nedeljo, rekoč, da se ni mogoče delati, kot da se ni nič zgodilo, in tudi zato, ker njegova vlada brez absolutne večine v skupščini v zadnjih dveh letih ni mogla sprejemati nujnih ukrepov.

Nato je pozval k povezovanju desno- in levosredinskih strank proti skrajno desnemu Nacionalnemu zboru Marine Le Pen in Jordana Bardelle ter proti radikalni levici Jean-Luca Mélenchona. Voditelja desnih Republikancev Erica Ciottija je ostro napadel zaradi »pakta s hudičem«, saj se od ponedeljka povezuje z Le Penovo in Bardello. Ciottija so kasneje v stranki sicer odstavili, po njegovem mimo pravilnika, in republikanci so se znašli v hudi krizi. Nič manj oster ni bil Macron do socialistov, ker se zdaj povezujejo tudi z Mélenchonom, potem ko so se okrepili na evropskih volitvah.

Macron za sodelovanje, Le Penova si lahko privošči, da se ga ne gre

Macronov sredinski tabor na teh volitvah v skupščino nujno potrebuje sodelovanje socialistov in republikancev, sicer mu grozi katastrofa. Njegova lista je namreč na evropskih volitvah dobila komaj 14,6 odstotka glasov. Za uvrstitev v drugi krog parlamentarnih volitev 7. julija pa bo moral vsak kandidat za poslanca v svojem okrožju v prvem krogu 30. junija dobiti vsaj 12,5 odstotka glasov, in to od vseh v register vpisanih volilcev. Če bo na primer udeležba 30. junija v nekem volilnem okrožju 50-odstotna (leta 2022 je bila v vsej Franciji 47-odstotna), to pomeni, da je treba za uvrstitev v drugi krog dobiti 25 odstotkov glasov, kar je veliko več od 14,6 odstotka, kolikor je dobila Macronova vladna koalicija na evropskih volitvah. Torej bi lahko brez podpore desno- in levosredinskih politikov, republikancev in socialistov Macronova koalicija že v prvem krogu 30. junija doživela strahovit poraz, ko bi se zelo malo njenih kandidatov uvrstilo v drugi krog v 577 volilnih okrožjih.

Nacionalni zbor je na evropskih volitvah dobil 31,5 odstotka glasov in Le Penova si je tako lahko privoščila, da je zavrnila ponudbo za povezovanje z drugo skrajno desno stranko Reconquete (rekonkvista), ki je pod vodstvom njene nečakinje Marion Maréchal in Erica Zemmourja v nedeljo dobila 5,5 odstotka glasov. Tako in tako bodo vsi volilci skrajne desnice v drugem krogu 7. julija glasovali za kandidate Nacionalnega zbora, ki jih bosta Le Penova in Bardella sicer imela v skoraj vseh 577 volilnih okrožjih.

Predsednik stranke zaklenil prostore

Edini pravi nasprotnik Nacionalnega zbora bo najbrž Ljudska fronta, ki jo je v ponedeljek ustanovilo več kot 20 strank levice, tudi socialisti, Mélenchonova radikalna levica, Zeleni in komunisti. Vse stranke levice skupaj so v nedeljo dobile 32 odstotkov glasov.

Še bolj kot Macronov tabor je oslabljena tradicionalna golistična desnica, pravzaprav z vsakim dnem bolj. Na evropskih volitvah v nedeljo so Republikanci, dediči Charlesa de Gaulla, Georgesa Pompidouja, Jacquesa Chiraca in Nicolasa Sarkozyja, dobili le 7,2 odstotka glasov. Vrhunec katastrofe je bil v ponedeljek, ko se je izrazito desni strankin voditelj Ciotti odločil za povezovanje z Nacionalnim zborom, kar je velika večina strankinih senatorjev in poslancev ostro zavrnila. Včeraj popoldne je vodstvo Republikancev na sestanku odstavilo Ciottija, ki ni bil prisoten in je pred tem zaklenil prostore stranke. Ciotti je zatem izjavil, da so kršili postopke in da ostaja predsednik stranke. 

Priporočamo