»Letošnja parada je v duhu 40. obletnice organiziranega gibanja LGBTIQ+ v Sloveniji. Ob tej obeležitvi smo pogledale nazaj, kaj je bilo v Sloveniji doseženo na področju človekovih pravic LGBTIQ+ in kje smo danes. Po eni strani je bilo doseženih veliko stvari, leto 2022 je bilo prelomno, s tem ko imamo zdaj neke vrste enakopravnost na področju družine in poroke. Vendar pa je še veliko človekovih pravic, ki pri nas niso uresničene,« je v soboto popoldne v AKC Metelkova mesto, kjer je bilo zbirno mesto za mavrični sprevod po ljubljanskih ulicah, povedala predsednica Društva Parada ponosa Simona Muršec. Ob tem, ko se je za manifestacijo boja proti diskriminaciji zbirala raznolika množica – po oceni je v povorki korakalo 3000 udeležencev in udeleženk, v vsem dnevu pa so organizatorji našteli 5000 obiskovalcev in obiskovalk – je Simona Muršec izpostavila nekatere trenutne politične zahteve. »Lezbični pari še vedno nimamo dostopa do biomedicinske pomoči za oploditev. Nobena javna institucija, od šole do bolnišnice, ni prilagojena vključevanju oseb LGBTIQ+. Želimo opozoriti, da je veliko stvari, s katerimi naš sistem kot celota še ni prilagojen osebam LGBTIQ+, in diskriminacijo je treba odpravljati.« Ob tem je sogovornica še nadaljevala: »Od odločevalcev in odločevalk, predvsem ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, pričakujemo, da se bodo držali zaveze, da bo do konca leta sprejeta nacionalna strategija LGBTIQ+.«
Zahteve za pravice
in praznovanje skupnosti
»Zelo pomembno se je boriti za to, da so ljudje varni in se lahko izražajo,« je pred začetkom sprevoda, ki se je z Metelkove skozi mesto vil do Kongresnega trga, ob udarnih zvokih bobnov v ozadju in različnih transparentih s pozivi k sprejemanju in svobodi oseb LGBTIQ+ in tudi v podporo Palestincem dejala ena od udeleženk shoda Maruša. »Tukaj sem, da podprem skupnost LGBTIQ+, katere del sem tudi sama. Zdi se mi prav, da vsaj enkrat na leto ljudem, ki mogoče nič ne vedo o skupnosti LGBTIQ+, pokažemo, da smo tukaj in da se še vedno borimo proti diskriminaciji vse leto,« pa je ob protestu povedala udeleženka Maja, ki je tudi del gibanja Mladi za podnebno pravičnost, kar je izražala s transparentom v rokah. Kot del te iniciative je med drugim »treba podpreti osebe LGBTIQ+, ker so med najbolj ogroženimi glede okoljskih sprememb in migracij, saj jih te še toliko bolj prizadenejo kot nekoga, ki ima več pravic«.
Incidenti na paradni dan
Paradni dan so tudi letos spremljali incidenti. »Današnji (sobotni, op. p.) dan, ki naj bi bil dan praznovanja, raznolikosti, sprejemanja in svobode, zaznamujejo incidenti, napadi. Več mladih je bilo čez dan v središču Ljubljane napadenih. Tudi na Metelkovi nas je pred začetkom parade napadla skupina in nam ukradla plakat, ki se ga nosi na začetku povorke, ter nam grozila,« je povedala Simona Muršec. Ob tem je še dodala, da se je tudi na paradnem mestu v parku Zvezda »zgodil napad na eni od stojnic, kjer so se predstavljale kraljice preobleke. Vedno znova je problem, da se kot osebe LGBTIQ+ v Sloveniji ne moremo počutiti varne in na enakovreden način uživati na javnem prostoru.« Tudi ko se je sprevod vil po mestu, ga je pri železniški postaji ujela skupina mladih fantov z žaljivimi vzkliki. Na Trgu Ajdovščina pa je protest proti diskriminaciji pričakala skupina mladih z razprostrto slovensko zastavo.
Organizatorji in policija so povedali, da so pred parado ponosa in med parado tesno sodelovali. S Policijske uprave Ljubljana so sporočili, da so pred shodom prejeli prijavo o sumu kaznivega dejanja tatvine, pri čemer osumljenec še ni znan. Poleg tega so še navedli, da so obravnavali kršitvi javnega reda in miru: »Po prvih podatkih je v enem primeru znani osumljenec v prepiru zoper oškodovanca uporabil solzivec, v drugem primeru pa je znani osumljenec oškodovanca polival z vodo in proti njemu metal jajca.« S policije so še sporočili, da so policisti med shodom »zaznali nekaj posameznikov, ki so izražali nasprotna mnenja, in v okviru pooblastil ugotavljali identiteto teh oseb skladno s 40. členom zakona o nalogah in pooblastilih policije, neposredno pa niso zaznali kršitev«. Nadaljujejo zbiranje obvestil in bodo v primeru drugih zaznanih kršitev oziroma kaznivih ravnanj ustrezno ukrepali.
Na Kongresnem trgu, kjer se je zaključil pohod, je potekal politično-kulturni program. Zbrane so med drugimi nagovorili Dejan Crnek, podžupan Mestne občine Ljubljana, Luka Mesec, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Simona Muršec, predsednica Društva Parada ponosa, Matjaž Gruden, direktor za demokratično udeležbo pri Svetu Evrope, Katarina Bervar Sternad, direktorica Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja, ter drugi.
