»Letošnja bienalna razstava predstavlja raznovrstne in avtorsko navdihnjene funkcionalne rešitve, pretežno za kulturno industrijo in notranji dizajn. Slovensko oblikovanje se na letošnjem bienalu kaže v solidni kondiciji, čeprav na splošno težko ocenjujemo glede na ozek krog razstavljalcev, kar je posledica teme – embrionalna risba. Predstavljajo namreč osnovni likovni zapis, oris, osnutek, skico, študijo ali premišljen načrt za končno produkcijo v gledališki scenografiji, pohištveni industriji, arhitekturi bivalnih enot, knjižnem izdajateljstvu, modi, kulturni industriji, kot so spominki, in z logotipi v gospodarstvu. Stroka je na prelomnici, kjer je izobraženih oblikovalcev vse več, hkrati pa imamo poplavo slabih rešitev v reklamnih sporočilih,« je prepričan Vid Lenard, kustos in selektor bienalne razstave z naslovom Embrionalna poteza, ki bo v Cankarjevem domu na ogled do 30. junija. Na njej se predstavljajo slovenski oblikovalci s področja produktnega oblikovanja, oblikovanja vizualnih komunikacij, unikatnega in modnega oblikovanja, oblikovanja interierjev ter scenografije.
Upor splošnim trendom
V ospredju bienala je proces oblikovalčevega ustvarjanja s pretežnim zanimanjem za risbo, ki v zadnjem času ponovno pridobiva veljavo. »Verjamemo, da je risba neposreden in avtentičen izraz oblikovalca, zato sledimo rešitvam v prenosu misli do roke. V najboljših prispevkih uživamo v procesu 'nabrekanja' oblikovalske ideje kot nepogrešljive sopotnice avtorjev. Na razstavi poudarjamo dialog med portretom oblikovalca, embrionalno risbo in končnim izdelkom. Embrionalna risba je osnutek v svojem začetku, je prva ideja, ki steče skozi roko v zapis. Nosi pomembne podatke: od zahtev do oblike in prostora. DNK je položen, potem pa sledimo razvoju, stranpotem, variacijam vse do končnega osnutka, ki lahkoima že izmere in navodila, vtis okolice, izris v perspektivah in barvi. Embrionalna risba prikazuje idejo, razvoj in rešitev,« je pojasnil Vid Lenard.
Risba, ki je lahko samostojna umetnina sama zase, je priljubljena tako med gledalci kot umetniki, pri čemer je sogovornik kot primer izpostavil minulo razstavo Risomanija v Novi Gorici. »V poplavi tehnologije in lahko dostopnih obrazcev ustvarjanja prek umetne inteligence se omejuje možnost, ki jo ima prenos misli do roke. Manualne spretnosti risanja postajajo vse bolj dragocene izkušnje za posredovanje neposrednega dialoga s podzavestjo. Sodobna, vse bolj uniformirana družba, kjer prevladujejo pravila, življenje pa je dizajnirano linearno kakor naša moderna stanovanja, postaja ekspresija in čutni odraz duše dragocen simbol interpersonalne komunikacije. Embrionalna risba se upira splošnemu trendu in kaže, da vrhunski oblikovalci še vedno razmišljajo z risbo.«
