Sektorji, ki so bolj izpostavljeni umetni inteligenci, še posebej finančne storitve, informacijska tehnologija in storitveni sektor, doživljajo skoraj petkrat (4,8-krat) večjo rast produktivnosti. Skok produktivnosti zaradi umetne inteligence bi lahko številnim državam omogočil, da se otresejo vztrajno nizke rasti produktivnosti, kar bi sprožilo gospodarski razvoj, višje plače in višji življenjski standard. Veščine, ki jih iščejo delodajalci, se v poklicih, ki so najbolj izpostavljeni umetni inteligenci, spreminjajo kar 25 odstotkov hitreje. Da bi zaposleni v teh poklicih ostali zanimivi za delodajalce, bodo morali ves čas pridobivati nova znanja.

To je nekaj poudarkov zadnjega PwC-jevega globalnega barometra delovnih mest z umetno inteligenco. V poklicih, ki so bolj izpostavljeni umetni inteligenci, se na splošno potrebna znanja spreminjajo veliko hitreje, s kar 25 odstotkov višjo stopnjo, pri čemer stare spretnosti izginjajo, pojavljajo pa se nove, drugačne. Zaposleni v teh poklicih bodo morali ves čas pridobivati nova znanja, če naj ostanejo zanimivi za delodajalce. Kar 69 odstotkov direktorjev pričakuje, da bo uporaba umetne inteligence zahtevala nova znanja zaposlenih. Ta delež je še višji pri direktorjih, katerih podjetja so v svoje procese že uvedla umetno inteligenco, kar 87 odstotkov. Pete Brown, vodja področja delovne sile na globalni ravni pri PwC Velika Britanija, dodaja: »Nujen je nov pristop k zaposlovanju, kjer bodo na prvem mestu spretnosti ter stalno izpopolnjevanje zaposlenih – oboje je imperativ, nujnost, kajti nobena panoga ali trg ne bo ostal imun za vpliv tehnološke in gospodarske preobrazbe, ki jo sproža umetna inteligenca.« Vse kaže, da je podobno kot pretekle tehnološke revolucije, vse od izuma elektrike do množične rabe računalnikov, umetna inteligenca tista zadnja novost, ki najbolj spreminja delovne procese in kar bo potrebno za večji uspeh zaposlenih. Tisti, ki se bodo prilagodili novi realnosti, bodo posledično lahko uživali v številnih novih priložnostih.