Ne morem in ne morem verjeti. Kaj se je zgodilo z »nikoli več« po 2. svetovni vojni? Skrajna desnica ima v svojem programu in retoriki le sovraštvo in hujskaštvo proti nekomu. To je del njihove politične identitete in glavnina programske vsebine. Skrbita me ceneni politični populizem in nestrpnost, ki bi tiste, ki so tedaj živeli, močno spomnila vonj 1930-ih.

Kot v Sloveniji živečega Bošnjaka me zelo skrbi. Kam drvi Evropa? Bomo nekateri osovraženi le zato, ker smo muslimani? Kljub temu, da državi, kjer živimo dajemo veliko in jo spoštujemo.

Ali pa bo nekdo diskriminiran le zato, ker ne živi »evropskega načina življenja«? Termin, ki ga je pogosto mogoče slišati s strani politične desnice. Kaj pa je evropski način življenja? Kakšen način življenja si predstavljajo v SDS? Tisti način življenja, ko so bili kritični misleci označeni za krivovernike? Na primer Galileo Galilei. Časi, ko so bile ženske označevane za čarovnice in sežigane na grmadah? Ali pa se je zgodil čudež in desnica kot evropski način življenja dojema življenje v času socialističnih voditeljev, Bruna Kreiskega, Sandra Pertinija in Willija Brandta. Morda.

Namesto da bi stremeli k pomembnim temam, ki Evropejce najbolj skrbijo, se bodo skrajneži raje lotili islamofobije, ksenofobije, homofobije itd.

Seveda kmalu tudi »levofobije«, ko bodo levičarji oz. vsi tisti, ki ne razmišljamo kakor oni, označeni za komuniste, maoiste, titoiste … Čeprav smo denimo (večinoma) politično-nazorsko daleč od leve skrajnosti.

Vendar pa ni vse tako temno. Izredno me veseli, da je preboj v evropski parlament uspel Vesni – zeleni stranki.

Kaj se je zgodilo, Evropa, mar nisi rekla: »Nikoli več!«?

Ammar Kaltak, Škofja Loka