Zadnja dva tedna smo gledali piar, ki ga težko razumem. Ni bilo dneva, da ne bi bila sklicana novinarska konferenca vlade, ki je kaj obljubila, pa že danes vemo, da bo obljube težko ali pa nemogoče izpeljati. Tekma ni bila 'fer'. 'Fer' bi bilo, da tekmujemo kandidatke in kandidati z evropskimi vsebinami in argumenti, povezanimi z njimi. Nenadoma pa smo imeli tretjega igralca, vlado, ki se je vmešala kot dodaten sodnik in popravljala igro in spreminjala potek dogajanja. In smo dobili medicinsko fakulteto na Primorskem, nenadoma brez težav kupujemo helikopterje, 100 milijonov imamo za stanovanja, da ne govorim o Palestini.

Nobenemu nočem ubijati sanj, ampak štejejo mandati in pri mandatih je popolnoma jasno, žal, kdo je zmagal. Moram se strinjati s Petrom Gregorčičem, pa nimava veliko skupnega, ko je rekel, 'če mandat je, si uspel, če mandata ni, nisi uspel'. Govoriti, da si uspel na pol pa na tri četrt pa na četrt, ne gre. Desnica je zmagovalec teh volitev in to je tudi signal levemu polu in vladi, da naj si vzame čas, naj se usede in temeljito premisli, kako in kaj dela. Se pa bojim, da so obljube, ki so bile nametane z lopato, čudovito gojišče nikoli realiziranih obljub in ta seznam se bo le še podaljšal. Kar je bilo napovedano, v dveh letih nikoli ne bomo dosegli. Spet se bo zgodilo, kar se vedno dogaja: ogromno se obljubi, zelo malo se naredi in to jemlje verodostojnost politiku, ki pa je njegova najpomembnejša valuta. Če politik nima verodostojnosti, potem tudi zaupanja ne more imeti, in če nima zaupanja, ne more zmagati volitev. Preseneča me kratkovidnost in lahkost delovanja odločevalcev in mislim, da se bodo te stvari vrnile kot bumerang v zelo kratkem času.  Večer v soboto