Nemški obrambni minister Boris Pistorius je predstavil prvi korak, s katerim bi se lahko Nemčija vrnila k modelu naborništva v zelo omejenem obsegu. S spremenjenim načinom novačenja kadrov želi vojska na dolgi rok pridobiti nove poklicne vojake in rezerviste. Prvi korak Pistoriusovega načrta predvideva ponovno zbiranje podatkov o pripravljenosti mladih za služenje vojaškega roka. Vsem osemnajstletnikom bi poslali vprašalnik, v katerem bi tako moški kot ženske povedali, ali bi bili pripravljeni služiti vojaški rok. Pistorius pričakuje, da bi bilo takšnih okoli četrtina, kar pomeni sto tisoč moških v posamezni generaciji.
Po vojaškem roku zaposlitev v vojski
Moški bi bili obvezani odgovoriti na vprašalnik, medtem ko bi bili za ženske odgovori prostovoljni. Vojska bi nato k naborništvu povabila okoli desetino vsake generacije. Na koncu bi jih za služenje vojaškega roka izbrali 5000, in sicer najbolj motivirane in telesno sposobne, je napovedal Pistorius. Tako bi ob 10.000 mladih moških, ki že zdaj vsako leto prostovoljno služijo vojaški rok, dobili nove rekrute. Ti bi lahko izbirali med šestmesečnim služenjem in tudi daljšim obdobjem, denimo 12, 17 ali največ 23 meseci. Tisti, ki bi se odločili za pol leta, bi po opravljenem služenju prešli v rezervni sestav vojske. Nabornikom, ki bi odslužili daljši rok, pa bi ponudili zaposlitev v vojski. Tako naj bi postopoma odpravljali kadrovsko stisko v obrambnih silah. Obrambno ministrstvo si bo prizadevalo, da se bo čim več mladih nabornikov odločilo za daljše služenje. Po besedah ministra bi jih lahko poskušali prepričati s plačilom enkratne nagradne premije ali z doplačilom v njihovo pokojninsko blagajno.
V času, ko je vojna v Ukrajini povzročila velikih negotovosti – ta je še posebno velika na vzhodnem krilu Nata v Evropi – Nemčija torej razmišlja o uvedbi prostovoljnega in ne klasičnega modela naborništva, kot je bil v državi vpeljan sredi petdesetih let prejšnjega stoletja, ko je bil v času hladne vojne cilj zagotoviti ustrezno varnost državi. Od takrat pa do leta 2011, ko so naborništvo ukinili, so bile k služenju vojaškega roka vpoklicane celotne generacije mladih, razen tistih, ki so se zaradi ugovora vesti odločili za civilno služenje. Toda pripravljenost služiti vojsko je z leti pešala. Tik pred odpravo naborništva je število rekrutov že močno upadlo, pa čeprav se je z leti vojaški rok skrajšal na vsega pol leta.
Nezadovoljna opozicija
Pistorius je predlog predstavil po devetmesečni reviziji stanja v vojski in preučitvi različnih modelov. Pri tem je bil očitno omejen tudi zaradi nasprotovanja vrnitvi klasičnega naborniškega sistema v svoji socialdemokratski stranki. Poslanec bundestaga iz opozicijske CDU/CSU Florian Hahn pa je močno okrcal predlagani model kot premalo odločen. Označil ga je za nedoraslega izzivom aktualnega časa, Pistoriusa je kritiziral, ker da od nastopa mandata ni zagotovil dodatnih sredstev za obrambni proračun. Pričakoval je, da bo minister predstavil obsežnejše načrte, ki bi vključevali tudi dejansko vrnitev obveznega služenja vojaškega roka, in pristavil, da sta ministra verjetno na cedilu pustila tako kancler Scholz kot koalicija.
Do premislekov o delnem vračanju naborništva prihaja zaradi težav s popolnjevanjem vojaškega sestava. Vojska ima trenutno kar 20.000 manj vojakov, kot so načrtovali, in sicer 181.000. Pistorius je že pred časom dejal, da mora Nemčija postati zmožna braniti svoje ozemlje, iz česar izvira tudi premislek o novih nabornikih. Večje število vojakov je po njegovi oceni potrebno tudi zato, da bi lahko država pomagala ohranjati zastraševalno vlogo pred morebitnim napadom na zavezništvo. In to je ponovil tudi včeraj.
