Mnogo bolj sproščena kot na prejšnjih obravnavah sta bila včeraj zakonca Igor Bajželj in Lidija Giuliatti Bajželj, ki sta prvič na sodišče prišla od doma. Leto in pol sta namreč preživela v priporu – ona na Igu, on na Povšetovi v Ljubljani. V ponedeljek pa jima ga je sodni senat nadomestil s hišnim priporom, saj da zaradi trajanja sojenja ukrep ni bil več sorazmeren.

Na isti dan je bila na sojenju zaslišana tudi »kronska« priča, Enes M. Prav temu naj bi obtoženka novembra predlani naročila umor Amarja T., za katerega naj bi bila po mnenju tožilstva prepričana, da je bil vpleten v nasilno smrt njenega sina Andreja. Enes je na sodišču tokrat zgodbo povedal malce drugače kot v preiskavi, v določenih delih pa se tudi ni skladala s tonskim posnetkom njegovega pogovora z obtoženko, ki ga je ta tudi posnela. Oba obtožena od začetka postopka vztrajata, da sta nedolžna, da se nista nikoli z nikomer dogovarjala za umor kogar koli in da želita le – po pravni poti – razrešiti primer smrti svojega sina. Pa še, da se je pravzaprav Enes večkrat ponudil, da bo dobil morilce za likvidacijo, njegovo ponudbo pa je Lidija zavrnila.

Zagnala lastno preiskavo

»Lidija ni nikoli nikogar napeljevala k umoru, kakor tudi ni nikoli nikomur plačala za to,« je včeraj na sodišču o svoji prijateljici povedala njena zaupnica, s katero se poznata že petnajst let. Od avgusta 2019, ko je izginil njun sin Andrej, nekaj dni kasneje pa ga je oče našel mrtvega v avtu pri vrtičkih na Rakovi jelši, sta se še bolj zbližali. Policija je zaključila, da se je Andrej, bivši odvisnik, predoziral, čemur pa njegova starša ne verjameta. Lidija Giuliatti Bajželj je zagnala lastno, izvensodno preiskavo, prijatelji pa so jo pri tem podpirali in ji pomagali. Prepričana je namreč, da je njenega sina nekdo umoril.

Poiskala je dodatna mnenja strokovnjakov kriminalistike, patologije in telekomunikacij. »Policija nam je prodajala meglo, ona pa jim je povzročala sive lase,« je včeraj pričala obtoženkina prijateljica. »Morda bi kdo drug prej obupal, ona pa ni nehala iskati,« je še dodala in eksplicitno poudarila, da je zadevo reševala izključno prek pravnih postopkov. »Niti pomislila ni, da bi stvari vzela v svoje roke tako, kot se ji očita. Kje pa!« se je zgroženo odzvala priča.

Kot dvourna grozljivka

Že omenjeni Enes M., ki naj bi ga Lidija napeljevala k umoru, se je njej sam oglasil, češ da ima neke informacije o morilcu njenega sina. Zato se je avgusta predlani odpravila na pogovor k njemu. Zaradi strahu, ker se je dobila z neznancem, in zato, ker si mnogokrat ni vsega zapomnila, se je opremila z mobilnikoma, da je pogovor snemala. »Bilo je strašno,« je Lidija kasneje zaupala prijateljici, posnetek njunega pogovora pa opisala kot dvourno grozljivko. »Bolj ko mu je ona govorila, da tega noče, bolj je silil vanjo. Nenehno je vztrajal, da bo nekaj 'zrihtal' zanjo,« je še opisala. Ker ji ni dal miru in se ga je skušala znebiti, si je izmislila, da je nekomu že nekaj plačala. »To zgodbo je zagrabil,« je kasneje povedala sama. Ni natančno vedela, kolikšno vsoto naj izpostavi, zato je pač rekla, da je plačala petnajst tisočakov. Kasneje je dodatno poudarila, da to ni bilo res in da ni nikomur plačala ničesar.

Obramba pravi, da je Enes skušal zakonca Bajželj pretentati, jima vzeti 15 tisočakov za umor, ki ga ne bi izvršil, zato naj bi tudi Lidiji nastavil past in jo vztrajno nagovarjal k zločinu. Amar T., ki naj bi bil tarča umora, je njegov znanec (oziroma je Enes njegov boter), za njuno povezavo pa naj bi Giuliatti-Bajžljeva vedela že pred njunim srečanjem v Kamniku. Zato mu tudi v teoriji ne bi naročila Amarjevega umora. »Enes M. mi je rekel, da bo dobil dokaze o umoru mojega sina, pa še, da so policisti pokvarjeni, sam pa se je tudi velikokrat ponudil, da domnevnega morilca likvidira kar sam. Na koncu celo brezplačno,« se je pred časom zagovarjala obtožena in dodala, da je očitno stopila na žulj ljudem, ki se je skušajo znebiti. »Hočem le priti resnici do dna,« je še razkrila svojo motivacijo.