Na vrhu o miru v Ukrajini, ki je v soboto in nedeljo potekal v Bürgenstocku pri Luzernu v Švici brez nepovabljene Rusije in brez povabljene Kitajske, so sodelujoči v sklepni deklaraciji pozvali »vse strani, ki so vpletene« v to vojno, da z dialogom omogočijo konec sovražnosti. Besedilo je podprlo 81 od 92 držav udeleženk, poudarja pa »načela suverenosti, neodvisnosti in ozemeljske celovitosti vseh držav, tudi Ukrajine«. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je dejal, da je podpora ozemeljski celovitosti posebej pomembna, »ker brez nje ne bo trajnega miru«. Sklepne deklaracije pa niso podprle nekatere izpostavljene udeleženke, med drugim Brazilija, Indija, Mehika, Južna Afrika in Savdska Arabija.
V dokumentu tudi piše, da prehranska varnost ne sme biti sredstvo vojskovanja ali njegova kolateralna škoda, zahteva pa se varnost jedrskih elektrarn ter osvoboditev vojnih ujetnikov, nezakonito deportiranih ukrajinskih otrok in po nedolžnem zaprtih ukrajinskih civilistov.
Vabilo Zelenskega Pirc-Musarjevi
Od 92 držav udeleženk jih je 57 poslalo predsednike (ZDA podpredsednico Kamalo Harris) ali premierje in 30 ministre (Indija, Mehika, Turčija, Savdska Arabija, Romunija, Madžarska, Srbija, Slovaška …), medtem ko so Brazilija, Južna Afrika, Združeni arabski emirati, Indonezija in Izrael poslali veleposlanike. Na konferenci so sodelovali tudi EU, Svet Evrope, Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi, Združeni narodi, Organizacija ameriških držav in carigrajski pravoslavni ekumenski patriarh Bartolomej.
Predsednica Slovenije Nataša Pirc Musar je govorila včeraj. »Letos je bilo kar 90 napadov na šole (…). Skoraj milijon otrok nima dostopa do pouka v živo, več kot 1,5 milijona otrok pa nujno potrebuje psihološko podporo,« je dejala. Tudi v luči morebitne tovrstne pomoči Slovenije bi lahko potekal obisk Pirc-Musarjeve v Ukrajini, kamor jo je zdaj povabil predsednik Volodimir Zelenski.
Trenutno nerealni
predlogi obeh strani
Zelenski je zadovoljen s konferenco, ki je diplomatsko okrepila Ukrajino. Seveda ne gre za pomemben korak k miru, zlasti ne po tem, ko je Putin v petek kot pogoj za premirje zahteval umik ukrajinske vojske iz štirih ukrajinskih regij, ki jih je Rusija anektirala (Donecka, Luganska, Zaporožja in Hersona). To bi pomenilo, da bi se Ukrajina umaknila tudi z ozemelj, ki jih trenutno nadzira, saj ruska vojska omenjenih štirih regij ni zasedla v celoti. Putinov govornik Dmitrij Peskov je dejal, da bi glede na »vse slabšo situacijo Ukrajincev na fronti politik, za katerega so interesi njegove domovine pomembnejši od njegovih in od interesov njegovih gospodarjev (pri tem misli na Zahod), moral razmisliti o tem predlogu«.
Čeprav je trenutno Ukrajina res šibkejša na fronti, je konferenca izhajala iz zahteve po pravičnem miru s stališča Kijeva, namreč da brez umika agresorja z osvojenega ozemlja ne more priti do premirja in pogajanj o miru. Zelenski je dejal, da bodo pogovori mogoči takoj, ko se bo ruska vojska umaknila iz Ukrajine, kar pa je v tem trenutku prav tako povsem nerealno.
Konferenca v Švici naj bi predstavlja temelje za pogajanja o pravičnem miru, do katerih naj bi prišlo enkrat v prihodnosti. Morda je najpomembnejša podpora, ki jo je Ukrajina zdaj, ko v resnici situacija na fronti za njo ni dobra, dobila od 81 držav sveta, tudi več azijskih, afriških in latinskoameriških. In čeprav na primer Indija ni za sklepno deklaracijo, je pomembno, da je na konferenci sploh sodelovala.
Na drugi strani bode v oči odsotnost Kitajske, kar je Zelenskega posebej razočaralo. Švicarska predsednica Viola Amherd je po poročanju Reutersa na koncu dejala, da bo pot k miru v Ukrajini dolga in polna izzivov. Nobena od udeleženk se ni prijavila za gostiteljstvo naslednjega srečanja. Namestnik vodje ruskega sveta za nacionalno varnost in bivši predsednik Dmitrij Medvedjev pa je dejal, da na vrhu v Švici nobena država pravzaprav »ni vedela, kaj tam počne in kakšna je njena vloga«.
