V italijanskem Bariju se jutri začenja tridnevni vrh skupine G7, ki se ga udeležujejo voditelji Francije, Nemčije, Združenega kraljestva, ZDA, Kanade, Japonske in Italije kot predsedujoče. Kot običajno bosta poleg predsednika evropske komisije in evropskega sveta. Ker se poskuša G7 pokazati kot vključujoči klub, odpira vrata gostom; italijanska premierka Giorgia Meloni je podrla rekord z dvanajstimi povabljenimi voditelji – Brazilije, Argentine, Indije, Ukrajine, Turčije ter več držav Bližnjega vzhoda in Afrike.

V četrtek se bo vrh začel z razpravo o podnebnih spremembah, razvojnih vprašanjih in Afriki. Melonijeva bo predstavila svoj veliki projekt okrepljenega sodelovanja z Afriko, poimenovan načrt Mattei po ustanovitelju družbe ENI. Zato je v Bari povabljenih veliko afriških voditeljev.

Sledila bo razprava o Bližnjem vzhodu, ker bo v ospredju Gaza in podpora ameriškemu mirovnemu načrtu.

Popoldan bo namenjen Ukrajini, na vrhu bo tudi Volodimir Zelenski. ZDA si prizadevajo, da bi dosegli dogovor o 50 milijard dolarjev vredni pomoči Ukrajini, denar pa bi načrpali iz dobička zamrznjene ruske lastnine. Joe Biden se bo srečal z Zelenskim in napovedal nov paket sankcij proti Rusiji. Govor bo tudi o Kitajski, med drugim o njeni prekomerni proizvodnji, kar niža cene.

V petek bodo teme migracije, varnost v indopacifiški regiji in umetna inteligenca. Tu se bo voditeljem pridružil papež Frančišek z razpravo o tem, kako njen razvoj usmeriti v dobrobit človeštva. Sprejeli bodo sklepno izjavo, mnogo bo dvostranskih srečanj. Po evropskih volitvah prihajata Macron in Scholz v Bari politično oslabljena, Melonijeva pa še močnejša. Verjetno bodo kaj rekli o imenih za najvišje položaje v EU.

V soboto bo 50. vrha G7 konec s tiskovno konferenco italijanskega predsedstva.