Vzdolž slovenske obale te dni ne manjka kopalcev, ki prvi vročinski val v letošnjem poletju izkoriščajo za hlajenje v morju. Ta ima trenutno 23 stopinj Celzija in je prijetno osvežilno. Toda mnoge moti želatinasta prevleka sluzi, ki se v pasovih zadržuje ob obali.

Da ne gre za cvetenje morja, kot laična javnost komentira videni naravni pojav, so potrdili na Nacionalnem inštitutu za biologijo in dodali, da sluz nastane zaradi delovanja fitoplanktona, ki pod določenimi pogoji velik delež proizvedene organske snovi izloči v vodo.

Nejasen nastanek pojava

Natančen vzrok in mehanizem za nastanek pojava še danes nista popolnoma pojasnjena. »Občasna hiperprodukcija sluzastih makroagregatov, kot strokovno pravimo temu pojavu, v severnem Jadranu ni nič novega; prvi zapisi segajo v leto 1729, v čas pred razvojem kmetijstva, industrije, urbanizacije in turizma. Intenzivne raziskave pa so se začele šele po letu 1988, ko so bili sluzasti makroagregati prisotni v severnem Jadranu v zelo velikem obsegu in so močno zaznamovali poletna obdobja tudi v letih 1989, 1991, 1997, 2000, 2002 in 2004,« so nanizali statistične podatke in dodali, da je bil zadnji pojav v manjšem in kratkotrajnem obsegu opažen tudi v letih 2014 in 2018.

Običajno se agregacije sluzi začnejo kopičiti v globljih slojih (na meji temperaturnega oziroma gostotnega preskoka), potem pa se pojavijo še na površini, najverjetneje zaradi v sluzi ujetih plinastih mehurčkov, ki jih dvignejo na površino. Vetrovi in površinski tokovi jih čez dan zanesejo proti obali, kjer se nakopičijo, predvsem v zaprtih predelih, mandračih in na plažah.

Sluz poleg amorfne želatinaste mase vključuje najrazličnejše žive in nežive delce, ki se vanjo ujamejo: fitoplankton, zooplankton in njihove izločke, ličinke in jajca drugih živali, različne skeletne delce oziroma druge ostanke različnih rastlinskih in živalskih celic (prazne fitoplanktonske celice, hitinski oklepi rakcev ...), bakterije, cvetni prah, ciste ter mineralne delce iz morskih usedlin in kopenskega izvora. V urbanem obalnem pasu pa tudi smeti, ki jih človek odvrže v vodo.

Oteženo dihanje organizmov na dnu morja

Čeprav sluz mnoge odvrne od kopanja v morju, pa stroka zagotavlja, da so poleg vode glavna kemična sestavina sluzi ogljikovi hidrati, zato ta sama po sebi ni nevarna za zdravje kopalcev.

Ker se vanjo ujamejo številni organizmi, lahko tudi patogeni (na primer fekalne bakterije), pa ni ravno zaželeno, da zaide v telo. Včasih lahko povzročijo tudi iritacije na koži zaradi trdih delcev. »Veliko bolj negativen vpliv imajo na organizme, ki živijo pritrjeni na dnu, ali na počasi premikajoče se živali, saj se te sluzi ne morejo umakniti. Zaradi velike količine sluzi je lahko njihovo dihanje oteženo oziroma onemogočeno, kar lahko privede do pogina.«

Letos so pojav sluzenja v severnem Jadranu prvi opazili strokovnjaki iz Centra za raziskave morja (Inštitut Ruđerja Boškovića, Hrvaška) v začetku junija v okolici Rovinja kot površinske prevleke. »Pojav so povezali z obilnim spomladanskim cvetenjem fitoplanktona, ki so ga povzročili izdatne padavine in pritoki rek. Cvetenje je namnožitev planktonskih alg (fitoplanktona) do nekaj milijonov celic na liter morske vode, ki je posledica ugodnih pogojev, kot so dovolj velike koncentracije hranilnih snovi v vodi in dovolj sončne svetlobe,« je povedala ekipa piranskih strokovnjakov in dodala, da so v začetku junija tudi sami opazili le manjše sluzaste kosmiče in nitke. »Vendar so se hitro pojavili tudi večji oblaki sluzi, predvsem v vodnem stolpcu, zato je bilo le še vprašanje časa, kdaj se bo sluz pojavila na površini,« so povedali in dodali, da so njihovi potapljači 13. junija letos sluzaste oblake in zavese posneli tako v vodnem stolpcu kot na morskem dnu, kjer je opaziti nekatere mobilne morske organizme (denimo morske kumare), kako se pred sluzjo umikajo v višje ležeče dele dna. Trenutno je sluzaste makroagregate opaziti v celotnem Tržaškem zalivu in tudi širše v severnem Jadranu.

Da pa ne bi bilo vse tako grozno, kot je videti čez dan, strokovnjaki vabijo, da v nočnih urah v sluzi, nabrani na površini morja, opazujemo pojav bioluminiscence. »Če v sluz dregnemo s palico ali vanjo vržemo kamenje, bomo opazili modrovijolično svetlikanje. Pojav sproščanja svetlobe je pogost pri različnih morskih organizmih, ljudje pa ga največkrat zaznamo zaradi mikroskopsko majhnih fitoplanktonskih organizmov,« so povedali strokovnjaki in na vprašanje, kdaj bo morje čisto, odgovorili: »V preteklosti so se sluzasti agregati razbili oziroma razgradili po močnejšem vetru ali nevihtah in pričakujemo, da bo tudi tokrat tako.«